Hillary Clinton , ki je pred kratkim izpadla iz predsedniške tekme, je še vedno v igri za podpredsedniško kandidatko pri Baracku Obami . Glede na anketo ameriške tiskovne agencije AP in spletne strani Yahoo pa ni zanesljivo, da bi izbira Clintonove za podpredsedniško kandidatko Obami koristila bolj, kot pa bi mu škodovala. Del njenih volivcev ostaja užaljen, ker ni zmagala, in grozi s podporo Johnu McCainu . Vendar vodstvo demokratske stranke upa, da jih bo to minilo in da bodo do volitev 4. novembra spoznali, da sta Obama in Clinton pravzaprav dve strani istega kovanca, McCain pa za demokrate tuja valuta.

Prepričevanje neodvisnih volivcev
Obama in McCain se morata boriti za podporo neodvisnih volivcev, ki so mešanica različnih političnih nazorov in stališč, od skrajno desnih do skrajno levih. Med temi volivci lahko Clintonova Obami škoduje, saj jih 32 odstotkov med njimi nekdanje prve dame niti najmanj ne mara. Obame ne mara 22 odstotkov neodvisnih. Obami se sicer z izbiro podpredsedniškega kandidata ne mudi, izbral pa bo tistega, ki mu ne bo škodil oziroma mu bo morda celo koristil. Enako velja za McCaina, ki še ni prepričal predvsem krščanske desnice na republikanski strani.

Obama po zadnji Gallupovi anketi vodi proti McCainu. ©Reuters

Obama vodi
Obama, ki po zadnji Gallupovi anketi vodi proti McCainu na nacionalni ravni z 48 odstotki proti 42, je trenutno na dvotedenski ekonomski kampanji. Med njo bo poskušal izkoristiti trenutni slab gospodarski položaj, visoke cene bencina, nameraval pa naj bi tudi povezati McCaina s predsednikom Georgeom Bushem , katerega javna podpora se giblje pod 30 odstotki. V Raleighu v Severni Karolini je Obama dejal, da bo McCain nadaljeval Bushevo vojno v Iraku in Bushevo gospodarsko politiko.

Bodo bogati dajali revnim?
V podrobnosti glede svojega načrta gospodarskih reform se Obama sicer ni spuščal, vendar pa je podal nekaj glavnih orisov. Napovedal je povišanje davkov za najbogatejše Američane, za vse drugo pa po tisoč dolarjev olajšav. Napovedal je več denarja za izobraževanje, obnovo infrastrukture, ostrejši nadzor nad izdajatelji kreditnih kartic in vlaganja v razvoj alternativnih virov energije. Za McCaina je dejal, da bo nadaljeval Bushevo politiko jemanja revnim in dajanja bogatim ter poudaril, da je senator iz Arizone najprej nasprotoval Bushevim davčnim olajšavam za bogate, sedaj pa jih podpira.

McCain skuša na svojih zborovanjih poudarjati nacionalno varnost in izpostaviti svojo izkušenost. © Reuters

McCain skuša na svojih zborovanjih poudarjati nacionalno varnost in izpostaviti razliko med svojo izkušenostjo in Obamino neizkušenostjo, vendar pa Američane trenutno bolj zanima gospodarstvo, predvsem cene bencina, ki so v nedeljo dosegle v povprečju štiri dolarje za galono (3,8 litra). McCain je v Richmondu v Virginiji zagovarjal začasno ukinitev zveznega davka na bencin in dejal, da naj tisti, ki temu nasprotujejo, vprašajo tiste, ki imajo več tovornjakov, če bodo opazili razliko. Obama pravi, da odprava davka cen bencina ne bo znižala in zagovarja odvzema davčnih olajšav naftnim podjetjem, ki pobirajo rekordne dobičke.