Na nedavne izjave premierja Janeza Janše na Twitterju, da EU ne bo odpirala nobenih evropskih "humanitarnih" oziroma migracijskih koridorjev za Afganistan, v Bruslju pojasnjujejo, da imajo EU kot tudi države, ki so sodelovale v misijah Nata v Afganistanu, dolžnost, da poskrbijo za ogrožene ljudi, denimo novinarje in zagovornike človekovih pravic.

Na vprašanje STA, ali je stališče, ki ga je na Twitterju v nedeljo izrazil premier Janša, tudi skupno stališče komisije EU, se glavni govorec komisije Eric Mamer ni želel opredeliti. Pri tem je opozoril na besede predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, ki jih je ta izrekla ob nedavnem obisku sprejemnega centra za afganistanske sodelavce EU v bližini Madrida.

"Evropska unija kot tudi vse države, ki so sodelovale v misijah Nata v Afganistanu, imajo dolžnost, da poskrbijo za ljudi, ki so posebej ogroženi zaradi novo nastale situacije v Afganistanu, na primer novinarji, zagovorniki človekovih pravic, sodniki in pravniki, in na splošno ženske in deklice," je dejal Mamer.

Ko govorimo o vzpostavljanju poti in možnostih preselitev za Afganistance v konfliktu, govorimo o teh skupinah, je še pojasnil.

Hkrati s tem pa je opozoril na prizadevanja, ki bodo potrebna, da bi zagotovili, da se vsi Afganistanci, ki so bili ali bodo razseljeni zaradi konflikta, lahko varno vrnejo na svoje domove. Zato Evropska komisija izpostavlja potrebo po sodelovanju z državami v regiji, da bi to omogočili.

"Pomagali bomo posameznikom, ki so pomagali nam"

Premier Janša je v nedeljo tvitnil, da EU ne bo odpirala nobenih evropskih "humanitarnih" oziroma migracijskih koridorjev za Afganistan. "Ne bomo dovolili, da se ponovi strateška napaka iz leta 2015. Pomagali bomo zgolj posameznikom, ki so pomagali nam med operacijo Nata. In članicam EU, ki varujejo našo zunanjo mejo," je zapisal.

Predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli je v odzivu na Twitterju zapisal, da slovensko predsedstvo ne more govoriti v imenu EU glede Afganistana, in Janšo pozval, naj o tem razpravlja z evropskimi institucijami.

Stališče slovenskega premierja naj bi podpirali zgolj dve državi članici - Madžarska in Avstrija, je v ponedeljek poročal nemški Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ). Večina ostalih članic in voditelji institucij EU želijo sicer preprečiti migrantski val iz leta 2015, vendar pa so obenem pripravljeni razširiti krog ljudi, ki potrebujejo zaščito, govorijo o moralni odgovornosti in opozarjajo na zaveze v okviru programa preselitev.

Slovenija je po navedbah zunanjega ministra Anžeta Logarja poleg afganistanskih sodelavcev, ki so pomagali Slovenski vojski, v znak solidarnosti pripravljena sprejeti do pet dodatnih Afganistancev. Diplomatski viri v Bruslju so ob tem povedali, da so skoraj vse članice, razen Madžarske in Avstrije, ponudile, sprejemne možnosti zanje, še navaja FAZ.

O razširitvi kroga ljudi iz Afganistana, ki potrebujejo zaščito, bi lahko že kmalu razpravljale države članice. Priložnost za to bi lahko bila že na zasedanju notranjih ministrov EU, ki naj bi, kot je v ponedeljek na Twitterju zapisal notranji minister Aleš Hojs, potekalo predvidoma prihodnji torek.

dezurni@styria-media.si