To je prikazal kot roko sprave tistim, ki zahtevajo takojšen umik vseh vojakov. Novost v govoru je bila morda napoved "trajnih" odnosov med ZDA in Irakom, kar bo morala Bela hiša v prihodnje podrobneje razložiti.

Iraški voditelji naj bi zaprosili za trajne odnose z ZDA, Bush pa je dejal, da so ZDA pripravljene te odnose graditi tako, da bodo varovali ameriške interese v regiji in zahtevali manjše število ameriških enot. To pomeni, da bo ameriška vojska v Iraku ostala za nedoločen čas, Bush pa je naravnost povedal, da se bo z iraško krizo ukvarjal tudi njegov naslednik ali naslednica, saj "ne smejo pustiti na cedilu zaveznika, ki se bori za lastno preživetje in bo še naprej potreboval ameriško vojaško, gospodarsko in politično podporo".

V Iraku 168.000 ameriških vojakov
Bush je napovedal, da bo do letošnjih božičnih praznikov iz Iraka prišlo domov 5700 vojakov, nato pa se bodo do julija prihodnje leto umaknile še štiri brigade s skupno okoli 21.500 vojaki. ZDA imajo v Iraku trenutno 168.000 vojakov. Vračanje vojakov je pogojil z uspehom. Zavrnil je kritike, ki pravijo, da do uspehov prihaja prepozno, saj naj ne bi bilo nikoli prepozno udarjati po teroristični mreži Al Kaida. Sicer pa je priznal, da iraški voditelji niso dosegli političnih in varnostnih ciljev.

Zavrnil je vse pozive k hitremu umiku in sporočil, da bo poveljnik enot na terenu, general David Petraeus, skupaj z veleposlanikom Ryanom Crockerjem znova poročal o položaju v Iraku sredi marca prihodnje leto.

Demokratski odgovor Bushu je podal senator iz Rhode Islanda Jack Reed, ki je prav tako po pričakovanjih zavrnil nadaljevanje ameriške vojaške navzočnosti v Iraku. Reed je napovedal, da nameravajo demokrati v kongresu izvršiti svojo ustavno dolžnost in korenito spremeniti ameriško vojaško vpletenost. Za kaj takega pa potrebujejo podporo zadostnega števila republikancev, česar še nimajo.