Banjaluške Nezavisne novine so v današnji izdaji objavile stenogram pogovora glavne tožilke haaškega mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carle Del Ponte in takratnega predsednika parlamenta Republike Srbske Dragana Kalinića. V pogovoru 31. maja 2004 v Banjaluki naj bi Del Pontejeva dejala, da je bil nekdanji politični vodja bosanskih Srbov Radovan Karadžić od leta 1999 v stikih s haaškim sodiščem, da bi se predal, a si je pozneje premislil.

"Od septembra leta 1999 je bil Karadžić v stiku z našim uradom, neposredno. Z nami se je pogovarjal prostovoljno. Vendar ni želel, da bi bila predaja videti kot prostovoljna. Tudi jaz sem se dogovarjala o tem, da bi ga prijeli v Švici, vendar je takrat spremenil stališče in se ni več hotel predati," je dejala Del Pontejeva Kaliniću v pogovoru, stenogram katerega je časniku posredoval bivši predsednik Republike Srbske Dragan Čavić. Čavić je za časnik pojasnil, da ima zvočni posnetek in zapisnik tega pogovora zato, ker je potekal v njegovem kabinetu in ga je posnela njegova služba.

"Preden bosta Nato in Sfor tukaj končala svoje delo, bosta poskušala izvesti operacijo aretacije Karadžića. Karadžić ve, da je v nevarnosti, ker ga, tudi če ga najdejo, v Haag ne bodo prepeljali živega. To bo videti kot operacija aretacije," je dejala Del Pontejeva po navedbah časnika.

Tajni dogovor med Holbrookom in Karadžićem?
Dejala je tudi, da poskuša preučiti "zgodbo o sporazumu med Karadžićem in Holbrookom" in da verjame, da obstaja. Gre za tajni sporazum, ki naj bi ga po navedbah medijev leta 1996 Karadžić sklenil s tedanjim ameriškim odposlancem za območje Balkana Richardom Holbrookom in ki naj bi določal, da Karadžića ne bodo aretirali, če se bo umaknil iz politike. Holbrooke in ameriško zunanje ministrstvo sta obstoj dogovora že zanikala. Na vprašanje, ali misli, da ta dogovor obstaja, je Del Pontejeva odgovorila pritrdilno, Kalinić pa je zatrdil, da ga nikoli ni videl, in dodal: "Mi smo bili tam ... potem so to skrivali pred nami."

Del Pontejeva je pojasnila, da obstoj dogovora še preučuje in da še ni stoodstotno prepričana, ali sploh obstaja. Kaliniću je dejala, da bi moral Karadžiću prenesti sporočilo, "da organizirajo aretacijo, vendar ne s Sforjem, ampak na primer v Švici ali kako drugače, saj menim, da je on sedaj v nevarnosti," piše na spletni strani časnika. Kalinić po lastnih besedah nima možnosti, da bi Karadžiću prenesel sporočilo, in se bo o tem pogovoril s Čavićem.

Hartmannova: Zahod obstruiral aretacijo
Do objave stenograma je prišlo, ko je bivša tiskovna predstavnica haaškega sodišča Florence Hartmann v svoji knjigi Mir in kazen trdila, da so zahodne sile obstruirale prijetje Karadžića, kot dokaz pa navedla to, da je Čavić obvestil Nato o možnem sestanku Kalinića in Karadžića januarja 2004, nato pa so na Palah prijeli Bato Tešića, namesto da bi zasledovali in prijeli Karadžića. Čavić je za Nezavisne novine zatrdil, da je to laž in da je imel z Natom stike le glede statusa vojske Republike Srbske in reforme obrambe.