Med aretacijo predsednika Hondurasa so aretirali tudi uslužbence ambasad Venezuele, Nikaragve in Kube. Chavez je v govoru na nacionalni televiziji dejal, da so vojaki venezuelskega veleposlanika pretepli in ga odvrgli na cesto. Zato bo, kot je dejal, storil vse, da zatre vojaški udar. Slednjega je sicer obsodila tudi ameriška državna sekretarka Hillary Clinton, ki je pozvala oblasti v Hondurasu, da spoštujejo ustavne določbe.

Vojska aretirala predsednika
Eden od predsednikovih zaveznikov je aretacijo predsednika označil kot vojaški udar. Vojaki so sprva obkolili predsednikovo rezidenco, po aretaciji pa so ga odpeljali v zračno bazo na obrobju prestolnice Tegucigalpa. ˝Smo v procesu vročitve mednarodne pritožbe,˝ je novinarjem povedal predsednikov osebni tajnik Carlos Enrique Reina. ˝Govorimo o vojaškem udaru. To je vredno obžalovanja,˝ pa je za honduraški radio Cadena de Noticias dejal predsednikov pomočnik Rafael Alegria. Kot je še pojasnil, je bilo med aretacijo predsednika izstreljenih nekaj strelov, ˝vendar res ne vemo veliko o tem, kaj se je zgodilo˝.

Chavez in Castro podprla predsednika

Podporo honduraškemu predsedniku, ki je bil pred tremi leti in pol izvoljen kot konservativec, kasneje pa je spremenil svoje politike in pridobil na svojo stran levičarje in sindikate, sta že izrazila venezuelski predsednik Hugo Chavez in nekdanji kubanski voditelj Fidel Castro. Češki zunanji minister Jan Kohout pa je ob robu neuradnega zasedanja zunanjih ministrov Evropske unije na Krfu honduraško vojsko že pozval k izpustitvi Zelaye in obnovitvi ustavnega reda. Aretacijo Zelaye je obsodil tudi španski zunanji minister Miguel Angel Morantonis. Dogajanje v Hondurasu je obsodil tudi generalni sekretar Organizacije ameriških držav Jose Miguel Insulza.

Honduraški radio HRN pa je ob sklicevanju na ˝zaupanja vredne vire˝ poročal, da so Zelayo izgnali iz države. V katero državo so ga izgnali, naj zaenkrat ne bi bilo znano, domnevajo pa, da naj bi ga na predsedniškem letalu odpeljali v Venezuelo. Navedbo o udaru ali izgonu predsednika v vojski in predsednikovem uradu sicer niso potrdili. Zelaya je medtem v prvem odzivu na dogajanje sporočil, da se nahaja v prestolnici Kostarike San Jose. Vojaki naj bi ga pregnali iz postelje, pretepli naj bi njegove varnostnike, njega pa aretirali v pidžami. Svojo aretacijo je označil kot ˝udar˝ in ˝ugrabitev˝. Vojaki naj bi mu tudi grozili s pištolo.

Predsednik Hondurasa je od ameriškega predsednika Baracka Obame ob tem zahteval, da razjasni, ali on ˝stoji za tem˝. ˝Če Washington ne podpira vojaškega udara, lahko ustavi ta napad na naše ljudi in na demokracijo,˝ je še dodal Zelaya. Obama je pred tem sicer izrazil zaskrbljenost nad dogodki v Hondurasu, vse strani pa je pozval k spoštovanju "demokratičnih norm".

Do aretacije Zelaye - slednji je bil za predsednika izvoljen konec leta 2005, njegovega mandata pa ni mogoče podaljšati - je prišlo le uro pred odprtjem volišč. V Hondurasu naj bi na zahtevo Zelaye danes namreč potekal neobvezujoč referendum o spremembah ustave, čeprav je vrhovno sodišče odločilo, da je referendum nezakonit. Na referendumu naj bi volivci odločali, ali želijo ob novembrskih predsedniških volitvah odločati tudi o tem, da se skliče ustavodajna skupščina, na kateri bi znova napisali ustavo in v njej Zelayi omogočili, da se znova poteguje za predsedniški položaj.

Temu sicer nasprotujejo v vojski in kongresu, pa tudi nekateri člani predsednikove stranke.