Cia teroristom poškodovala možgane

Foto: Žurnal24 Guantanamo zaporniki zapor AFP
Posebne metode zasliševanja, ki jih je ameriška obveščevalna agencija Cia uporabljala pri terorističnih osumljencih, temeljijo na laični znanosti in imajo v resnici lahko povsem nasproten učinek.
Oglej si celoten članek

Profesor Inštituta za nevrološke znanosti na irskem kolidžu Trinity Shane O'Mara je v študiji preučil možne posledice, ki jih imajo posebne zasliševalne metode osumljencev na njihove možgane. Ugotovil je, da izpostavljanje kroničnemu stresu in travmam lahko poškoduje del možganov, ki integrira spomin. Posebne metode, kot je odtegovanje spanca za več dni, izkoriščanje fobij zaslišanih, vklepanje v boleče položaje in vodno deskanje oziroma vzbujanje občutka utapljanja, so pri zaslišanih zato zmanjšale sposobnost spomina.

 

Na informacije vplivale sugestije

Zaslišani so zaradi uporabljenih metod lahko proizvajali "patološke" spomine in informacije na podlagi sugestij zasliševalcev, ki so se mešale z resničnimi.

Cia kritike zavrača
Profesor O'Mara se je v svoji študiji skliceval na do aprila zaupne dokumente o metodah, ki so jih za zasliševanje osumljencev uporabljali v času predsednikovanja Georga W. Busha. Profesor ni imel priložnosti osebno srečati nobenega izmed osumljencev, na katerih so metode uporabljali, kar v obrambo proti kritikam uporablja Cia. Zapisali so, da so z metodami pridobili številne potrebne informacije, nekdanji podpredsednik ZDA Dick Cheney pa je dodal, da lahko trdi, da so zaradi uporabljenih metod preprečili številne teroristične napade na ZDA.

Kroničen stres poškoduje možgane

A znanost trdi drgače. Profesor O'Mara je povedal, da je za študijo preučil številne znanstvene vire o vplivu stresa na spomin in delovanje možganov. Tako je ugotovil, da kroničen stres poškoduje tisti del možganov, ki integrira spomin. Posledica tega je poslabšanje kognitivnih sposobnosti zaslišancev, ki naj bi zato imeli slabšo sposobnost razlikovanja med resničnim in izmišljenim. Informacije, ki jih je Cia pridobila na takšen način, tako niso zanesljive, je še dejal O'Mara.

Študija je bila objavljena v znanstveni reviji Trendi v kognitivni znanosti.
Obišči žurnal24.si

Komentarjev 0

Napišite prvi komentar!

Pri tem članku še ni komentarjev. Začnite debato!

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.