Oba "astronavta" sta del ekipe šestih prostovoljcev, ki so že osem mesecev zaprti v posebnih jeklenih ceveh brez oken, ki naj bi znotraj projekta Mars500 predstavljale njihovo vesoljsko ladjo.

Potem ko je ladja pred dnevi uspešno dosegla orbito Rdečega planeta, sta Rus Aleksander Smolevski in Italijan Diego Urbina v modulu pristala na Marsu, danes pa prvič stopila na površje domnevnega planeta. Pri tem sta vanj zapičila tri zastave. Pripadale so Rusiji, Kitajski in Evropski uniji, partnericam v poskusu, s katerim želijo znanstveniki še pred pravo misijo najti odgovore o vplivu dolgega potovanja na človeško telo v popolni izolaciji.

"Vesoljca" sta simulirala tudi več poskusov na Marsovem površju ob pomoči robotov. Skupaj sta bila na "površju" uro in pol, kasneje pa se jima je pridružil še Kitajec Wang Yue. Medtem jih med kroženjem v orbiti, dejansko pa zgolj v sosednjem prostoru cevaste instalacije, čaka preostala trojica – Rusa Aleksej Sitev in Sukhrob Kamolov ter Francoz Romain Charles.

Vse poteka na +20 minut
Ker poskušajo čim vestneje posnemati prave razmere med potjo, poteka komunikacija s centrom na "Zemlji" z 20-minutno zamudo, kar je tudi njihova edina zveza z zunanjim svetom.

Človeška posadka na pravi Mars ne bo poletela še več desetletij, pravijo strokovnjaki, saj bi bil to izredno drag projekt, poln tehnoloških preprek, kot je varovanje posadke pred nevarnim sevanjem iz vesolja. S pogonom, kot ga poznamo danes, bi pot na Mars trajala okoli 250 dni, 30 dni bi bila vesoljska ladja v orbiti, nato pa bi jo čakalo še 240 dni domov. Realno bi bila misija verjetno še precej daljša.