Gre za prvi pristanek na kometu v zgodovini človeštva in zgodovinski dosežek Evropske vesoljske agencije (ESA). Do pristanka je prišlo nekaj minut po peti popoldne po našem času. Po ločitvi Philae in Rosette so znanstveniki v Nemčiji prejeli signal z Rosette, ki jim je začela pošiljati podatke, in tudi s Philae. Philae so tako lahko sledili vso pot do površja kometa. 

Zgodovinski poskus pristanka na kometu s premerom več kot štiri kilometre se je odvijal več kot 500 milijonov kilometrov stran od Zemlje. 

Sonda Rosetta je svoje potovanje začela leta 2004, avgusta letos pa se je uspela utiriti v orbito kometa, ki s hitrostjo 65.000 kilometrov na uro drvi proti Soncu. 

Cilj: preučiti komet

Cilj misije je prvo laboratorijsko preučevanje prvobitnih snovi Osončja. Mnogi znanstveniki verjamejo, da so te snovi kometov sodelovale pri nastanku življenja na Zemlji. Glede na to teorijo so kometi pred 4,6 milijarde let zadeli Zemljo ter nanjo prinesli kompleksne organske ogljikove molekule in vodo.

Na sondi Rosetta je sicer nameščenih 11 merilnih naprav. Šest jih bo preučevalo jedro kometa, štiri pa so namenjene preučevanju plinov in delcev v komi - plinasti in prašni ovojnici jedra kometa. Še ena naprava bo preučevala vpliv sončevega vetra na komet.

Laboratorij Philae, ki se bo na komet zasidral s pomočjo harpun, nato pa se bo še pritrdil s pomočjo vijakov, vsebuje kar deset instrumentov za preučevanje fizičnih in kemičnih lastnosti kometa. Ob pristanku bo izdelal tudi panoramske fotografije površja kometa.

Dogajanje v nadzornem centru v Darmstadtu v Nemčiji lahko spremljate v živo.