Kot poroča 24sata.hr, je črnogorska vlada tik pred uvedbo sedemurnega delavnika, kar bi lahko predstavljalo eno največjih reform trga dela v tej državi. Po besedah premierja Milojka Spajića so po obsežnih razpravah našli model, s katerim bi bili zadovoljni tako sindikati kot delodajalci.

Za prihodnji teden je napovedal pogovore s socialnimi partnerji, kjer naj bi dorekli končno različico reforme.

Spajić je poudaril, da je cilj reforme izboljšati kakovost življenja državljanov, jim omogočiti več časa za družino, obenem pa povečati učinkovitost in produktivnost na delovnem mestu.

Delodajalci so proti, ljudi primanjkuje

Kljub optimizmu vlade pa iz Unije delodajalcev Črne gore (UPCG) sporočajo, da za tak ukrep trenutno ni pogojev. Predstavnica UPCG Suzana Radulović meni, da gre za preuranjeno pobudo, ki ni podprta z resno oceno učinkov na gospodarstvo, kjer že zdaj primanjkuje delovne sile.

Na sindikalni strani pa poudarjajo, da sicer razumejo zadržke gospodarstva, a vztrajajo, da mora država narediti premik v smer skrajševanja delovnega časa. 

V nekdanji skupni državi so Črnogorci po ljudskem mnenju veljali za narod, ki si najbolj sproščeno vzame dan. Na tej podlagi so se vse do danes ohranili številni vici in dovpiti o Črnogorcih, ki se na inovativne načine izogibajo naporu. Tudi vest o skrajšanju na sedemurni delovnik so mnogi pod novico pospremili s šaljivimi komentarji, tudi takšnimi, da gre v resnici za izrazito podaljšanje delovnika.

Po podatkih organizacije ILO sicer delež produktivnosti na prebivalstva Črno goro umešča na 66. mesto na svetu, pred Severno Makedonijo, Srbijo ali Albanijo. Slovenija je na 31. mestu. 

BDP na prebivalca znaša 10.750 evrov, v zadnjih letih se močno povečuje. Gospodarstvo sloni na turizmu (kar 23 odstotkov celotnega BDP) in servisnih dejavnostih.

Število prebivalstva v Črni gori je manj kot 700.000.

Izpolnjevanje volilne obljube s primanjkljajem

Uvedba krajšega delovnika je bila ena ključnih predvolilnih obljub Spajićevega populističnega gibanja "Evropa zdaj".

Njegova vlada je že zvišala minimalne pokojnine na 450 evrov in konec lanskega leta dosegla cilj povprečne plače v višini 1.000 evrov. Kritiki pa opozarjajo, da so bila ta zvišanja nerealna in škodljiva za državni proračun, saj so bila financirana tudi z znižanjem obveznih prispevkov delodajalcev.

Foto: Profimedia Milojko Spajić

Po podatkih črnogorskega finančnega ministrstva je v prvem četrtletju 2025 proračunski primanjkljaj znašal 81,1 milijona evrov, kar je 1 odstotek BDP.

Spajić je bil avtor reformnega paketa 'Evropa zdaj' že kot nekdanji minister za finance, njegov politični vzpon pa se je začel po padcu dolgoletne oblasti Demokratske stranke socialistov Mila Đukanovića leta 2020.

dezurni@styria-media.si