Tibetanska vlada v izgnanstvu je danes v indijski Dharamsali sporočila, da je v nasilju v Tibetu potrjeno umrlo 80 ljudi, 72 jih je bilo ranjenih. "Prosim, preiskujte, če je to mogoče ... naj kak mednarodni organ poskuša najprej preiskati razmere v Tibetu," je na novinarski konferenci zaprosil dalajlama, potem ko je tibetanska vlada v izgnanstvu prejela podatke o potrjenih 80 smrtnih žrtvah nemirov v tibetanski Lhasi.

"Poteka kulturni genocid, naj je to namerno ali ne," je dodal tibetanski duhovni vodja. Ob tem je poudaril, da se Tibetance v avtonomni kitajski regiji obravnava kot "drugorazredne državljane". Kritiziral je tudi "režim strahovlade", ki ga je vzpostavila Kitajska. "Naslanjajo se zgolj na na silo, da bi ustvarili videz miru," je menil dalajlama.

''Kitajska si zasluži olimpijske igre''
Ob tem pa ni pozval k bojkotu olimpijskih iger, ki bodo avgusta v Pekingu. "Želim si teh iger," je dejal. "Kitajsko ljudstvo se mora počutiti ponosno. Kitajska si zasluži gostovanje olimpijskih iger," je dodal, hkrati pa poudaril, da "je treba Peking spomniti, da mora biti primeren gostitelj olimpijskih iger".

Podatke o žrtvah so predstavniki tibetanske vlade v izgnanstvu prejeli prek telefonskih pogovorov in od prič, večina mrtvih pa naj bi bila Tibetancev. Med smrtnimi žrtvami je tudi pet deklic, ki so bile ubite izven Lhase, obstajajo pa tudi nepotrjene informacije o mrtvih v provinci Sečuan. Vodja tibetanskega parlamenta v izgnanstvu Karma Chonphel je omenjal celo nepotrjeno številko tisoč mrtvih od desetega marca.

Tibetancem izražajo podporo po vsem svetu - tako je bilo danes v Rimu. © AFP

Napoved ''ljudske vojne''
Kitajske oblasti so medtem po današnjem poročanju kitajskih medijev napovedale "ljudsko vojno" proti snovalcem nasilja v Lhasi. Tako naj bi lokalne oblasti na sobotnem kriznem zasedanju pod vodstvom regionalnega vodje Komunistične stranke Zhang Qinglija poudarile, da je treba "začeti ljudsko vojno proti delitvi in za ohranjanje stabilnosti". Oblasti so tudi ponovile uradne obtožbe o zaroti, ki naj bi jo s ciljem neodvisnosti kovali dalajlamovi privrženci.

Turisti ne smejo v Tibet
Natančne okoliščine petkovega nasilja v Lhasi, ki je po kitajskih uradnih navedbah terjalo deset mrtvih, niso znane. Po navedbah turistov je bilo nemirno tudi v soboto, ko naj bi bilo v tibetanski prestolnici slišati strele. Medtem so tamkajšnje oblasti sporočile, da je bilo v mestu, ki ga obkrožajo varnostne sile, davi mirno. Oblasti so sporočile še, da v Tibetu niso razglasili izrednih razmer. Obisk turistov pa je od sobote sicer prepovedan.

Vroče ulice Lhase © AFP

Protesti tudi v drugih provincah
Nemška tiskovna agencija dpa medtem poroča, da so v soboto protesti potekali ne le v Lhasi, ampak tudi drugod po Tibetu ter v provincah Gansu in Sečuan. Proti protestnikom naj bi varnostne sile med drugim uporabile solzivec in streljale v zrak. Najmanj tisoč Tibetancev v izgnanstvu pa se je danes zbralo na protestih v Dharamsali. Dogodke v Tibetu so označili za genocid.

Amnesty International zahteva neodvisno preiskavo
Mednarodne organizacije za varstvo človekovih pravic so zaradi nasilja v Tibetu danes od Združenih narodov zahtevale neodvisno preiskavo. Amnesty International (AI) je tako kitajske oblasti pozval, naj dovolijo neodvisno preiskavo ZN in naj bodo v svojem odzivu na proteste zadržane ter naj izpustijo aretirane, ki so jih prijeli med protesti.

Tudi ameriška državna sekretarka Condoleezza Rice je kitajsko vlado v zvezi s protesti v soboto pozvala k zadržanosti, vse strani pa, naj se vzdržijo nasilja. Riceova je v sporočilu State Departmenta tudi izrazila globoko užaloščenost zaradi petkovih protestov, ki so privedli do človeških žrtev. Zaradi poročil o zelo povečani policijski in vojaški navzočnosti v Lhasi pa je izrazila zaskrbljenost. Tokratni protesti v Tibetu naj bi bili še bolj krvavih od tistih leta 1989. Sovpadli so z 49. obletnico vstaje v Lhasi, ki je privedla do izgona tibetanskega vodje dalajlame.