Krvav davek

"Dan D" je med zavezniki zahteval okoli 10.000 žrtev, približno toliko pa naj bi bilo žrtev tudi na nemški strani. Toda to je bil šele manjši del žrtev, ki so bile potrebne, da so zavezniki po dobrih treh mesecih dokončno osvobodili Normandijo. Padlo je kakih 215.000 zavezniških vojakov, podobne so ocene za nemške žrtve. Pri osvobajanju Normandije je bilo ubitih tudi 19.000 francoskih civilistov.

Načrti tajni vse do konca
Kopičenje velike vojaške sile prek Rokavskega preliva v okupirani Evropi ni ostalo neopaženo. Nacisti so si sicer vneto prizadevali izvedeti podrobnosti o invaziji, vendar je zaveznicam uspelo, da so načrte ohranile v tajnosti vse do konca. Nemci so pričakovali, da bo do invazije prišlo na najbolj dostopnem in hkrati tudi najbližjem mestu, pri Calaisu, ker bi si zavezniki s tem zagotovili tudi najkrajše preskrbovalne poti. Toda to je bila tudi za zaveznike preveč očitna izbira, zato so se odločili za Normandijo.

Dogovorili so se, da bo invazija potekala na petih mestih na obali, na skupni razdalji kakih 40 milj; prvi val bo vodilo pet divizij, še štiri jim bodo sledile v 24 urah po začetku invazije. Američani se bodo izkrcali na obalah s kodnim imenom Omaha in Utah, Britanci in Kanadčani pa na obalah Sword, Juno in Gold.

Posebej krvavo je bilo na obali Omaha, kjer so Nemci ameriške napadalce pričakali v polni pripravljenosti, dobro vkopani in z dovolj streliva. © AFP

	Oči sveta so uprte v vas, (...) ne sprejemamo ničesar drugega kot popolno zmago! Dwight Eisenhower

V noči na 6. junij 1944 je vrhovni poveljnik ameriških sil v Evropi, general Dwight Eisenhower svoje vojake nagovoril z zgodovinskimi besedami "oči sveta so uprte v vas, (...) ne sprejemamo ničesar drugega kot popolno zmago!" Tako se je začela invazija v Evropo za njeno osvoboditev in dolgo pričakovana druga fronta, ki jo je na drugi strani zahteval sovjetski voditelj Stalin.

Nemce je napad presenetil, niso pa bili povsem nepripravljeni. Obale so bile dobro utrjene in prepredene s protitankovskimi ovirami, v morju so na jurišne izkrcevalne čolne čakala minska polja, notranjost pa je bila mnogokje poplavljena, da bi onemogočili pristajanje padalcem.

Vseeno je invazija branilce ujela v neprimernem času. Poveljnik "Atlantskega zidu", feldmaršal Erwin Rommel , zaveznikom znan že iz bojev v Severni Afriki, je bil ravno na dopustu v domovini, Hitler pa je tisto noč dolgo spal. In ker se ga nihče ni upal zbuditi, so nemške vojaške rezerve ostale v notranjosti Francije. Kasneje pa tudi ni hotel slišati prigovarjanj generalov, da je operacija Overlord prava invazija, in je menil, da gre za "slepilni manever" zaveznic. Medtem je bilo v Normandiji že milijon zavezniških vojakov.

Obala prekrita z mrtvimi in ranjenimi
Toda tudi zaveznicam ni šlo vse po načrtih. Posebej krvavo je bilo na obali Omaha, kjer so Nemci ameriške napadalce pričakali v polni pripravljenosti, dobro vkopani in z dovolj streliva. V pol ure po začetku invazije je bila obala prekrita z mrtvimi in ranjenimi, Američani pa se sploh še niso premaknili za več kot nekaj metrov. Kljub temu je Američanom le uspelo izkoristiti vrzel v nemški obrambi in ob 12. uri je bila obala Omaha zavzeta. A za strahotno ceno. Števila žrtev niso nikoli natančno ugotovili, toda po različnih ocenah so Američani v štirih urah bitke za Omaho izgubili najmanj 3000 mož.