Temelj človekovega dostojanstva

Splošno deklaracijo človekovih pravic je Generalna skupščina ZN sprejela 10. decembra 1948 v Parizu. Deklaracija je prva univerzalna izjava o temeljnih, neodtujljivih človekovih pravicah za vse ljudi in vse narode. Z njo pa je bil postavljen temelj normativni ureditvi področja človekovih pravic na mednarodni ravni.

Dokument, pri pripravi katerega je sodelovala tudi takratna prva dama ZDA Eleanor Roosevelt , je podprlo 48 držav, nobena ni glasovala proti, vzdržalo pa se je osem držav, med njimi tudi takratna Jugoslavija.

Deklaracija, ki je prevedena v 377 svetovnih jezikov in jo je podpisala večina držav po vsem svetu, v svojih 30 členih še danes zagotavlja temeljne pravice nediskriminacije, enakosti, pravičnosti in univerzalnosti, ki veljajo za vse ljudi na vsakem koščku sveta.

Preprečiti grozote vojne
Ustvarjalci deklaracije so želeli v prihodnje preprečiti grozote svetovne vojne, predvsem grozote koncentracijskih taborišč. Vendar pa lekcija iz druge svetovne vojne žal ni zalegla in so se podobni zločini pred očmi mednarodne skupnosti dogajali tudi v zadnjih letih 20. stoletja. Pokoli v Ruandi, Srebrenici, Darfurju, katastrofa v Iraku, umiranje v državah tretjega sveta so humanitarne katastrofe, ki jih mednarodna skupnost ni znala ali ni želela preprečiti.

Ustvarjalci deklaracije so želeli v prihodnje preprečiti grozote svetovne vojne. © AFP

Lakota največji morilec sodobnega sveta
Eden izmed glavnih problemov sodobnega sveta je revščina, ki za seboj potegne številne težave, med njimi tudi lakoto. Več kot 800 milijonov ljudi gre vsak večer spat brez pravega obroka, zaradi lakote pa jih vsak dan umre več kot 25.000, kar pomeni, da zaradi lakote vsakih pet sekund umre en otrok.

	Izzivi, s katerimi se spopadamo danes, so prav tako strašni, kot so bili pred 60 leti. Svet se spoprijema s pomanjkanjem hrane in svetovno gospodarsko in finančno krizo, v številnih državah pa smo priča političnemu zatiranju in nasilju, je povedal Ban. Kot vedno so najbolj ranljivi tisti, ki so v prvi vrsti zlorab, pomanjkanja in nasilja. Ban Ki Mun

Zaradi pomanjkanja več kot 130 milijonov otrok po vsem svetu ne hodi v šolo, čeprav je to njihova temeljna pravica, zagotovljena tudi v splošni deklaraciji o človekovih pravicah. Namesto šolanja so ti otroci prepogosto prisiljeni v delo; opravljajo popolnoma neprimerna dela in so žrtve novih zlorab. Tudi v razvitem svetu šole ne obiskuje več kot dva milijona otrok.

Revščine in pomanjkanja pa ne čutijo le v državah tretjega sveta, ampak tudi v razvitem svetu. Revnih je več kot 14 odstotkov prebivalcev v ZDA in več kot 16 odstotkov prebivalcev Evropske unije, kar pomeni, da je revnih kar 78 milijonov Evropejcev. Številni ljudje so brez dela, zaradi gospodarske krize so vprašljiva številna delovna mesta.



"Dostojanstvo in pravica za vse"
Obletnico sprejema deklaracije o človekovih pravicah, ki letos poteka pod geslom Dostojanstvo in pravica za vse, so zaznamovali po vsem svetu. Evropska unija je na ravni ministrov za zunanje zadeve že v ponedeljek sprejela priložnostno izjavo ob obletnici, na sedežu Združenih narodov v New Yorku bo slovesno zasedanje, kjer bodo podelili tudi nagrado ZN na področju človekovih pravic, slovesnost ob obletnici pa je bila tudi v Parizu.

Dan so tudi v Sloveniji zaznamovale različne prireditve. Varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik je na tradicionalnem sprejemu ob dnevu človekovih pravic sprejela najvišje predstavnike države in predstavnike civilne družbe.

Že dopoldne je v organizaciji varuha človekovih pravic na ljubljanski Pravni fakulteti potekala strokovna konferenca, s katero so obenem obeležili še 15-letnico sprejetja zakona o varuhu človekovih pravic. Udeležence celodnevne konference je uvodoma nagovoril predsednik republike Danilo Türk . V dopoldanskem delu so domači strokovnjaki govorili o začetkih institucionaliziranega varstva človekovih pravic v Sloveniji.

V preddverju velike dvorane državnega zbora (DZ) je predsednik DZ Pavel Gantar odprl razstavo ob 60. obletnici splošne deklaracije človekovih pravic z naslovom Najprej otroci!. Zbrane so ob tej priložnosti poleg Gantarja nagovorili tudi varuhinja človekovih pravic, minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar in prek videa namestnica generalnega sekretarja Sveta Evrope Maud de Boer - Buquicchio .