Slavnosti so se začele že v ponedeljek. Le nekaj ur prej je v Švici predsednik Irana Mahmud Ahmadinedžad na konferenci Združenih narodov spregovoril o rasizmu. Ahmadinedžad je v preteklosti že dejal, da je holokavst zgolj mit.

V Izraelu

živi več kot 230 tisoč ljudi, ki so preživeli grozote koncentracijskih taborišč in posledice druge svetovne vojne.

Osrednja slovesnost je potekala v centru Yad Vashem Holocaust v Jeruzalemu, udeležila sta se je tudi predsednik Šimon Peres in premier Benjamin Netanjahu, kjer so žrtvam v spomin prižgali šest sveč. Pri tem je Netanjahu dejal: "Tistim, ki zanikajo holokavst, ne bomo dovolili, da bi izvedli še en holokavst judovskega prebivalstva." Predsednik Peres pa je dejal, da je konferenca Združenih narodov, ki je potekala v Švici, podpora rasizmu. "Glavni govorci na tej konferenci bi radi uničili Izrael in zanikajo holokavst," je poudaril.

Štiri leta grozodejstev
Nacistična Nemčija je holokavst oziroma sistematični genocid izvajala med letoma 1941 in 1945. Glavni cilj holokavsta je bilo iztrebljenje evropskih judov, kar so nacisti imenovali "končna rešitev judovskega vprašanja". Kot najpogostejše število judovskih žrtev se pojavlja šest milijonov, čeprav zgodovinarji predvidevajo, da se točna številka giblje nekje med petimi milijoni pa vse do 6,5 milijona žrtev.

Žrtve tudi druge skupine ljudi
Mučenje in pobijanje zapornikov se je izvajalo v koncentracijskih ter uničevalnih taboriščih, posejanih po vsej Evropi. Judi pa niso bili edini, ki so bili v času druge svetovne vojne nezaželeni. Tako ni bilo prizanešeno niti Slovanom, Romom, jehovim pričam, umsko/telesno prizadetim in homoseksualcem. Tudi njih so mučili, preganjali in morili, zato se končno število žrtev na račun tega še precej poveča, a ga ni mogoče natančno ugotoviti zaradi pomanjkanja dokazov. Obstaja tudi politično vprašanje o vključitvi teh skupin med žrtve holokavsta. Predvidevanja glede celotnega števila žrtev se sicer gibljejo med petimi in 26 milijoni.