Na desetine dijakov je sedelo na kupu zabojnikov za smeti in z njimi blokiralo vhod v srednjo šolo na severovzhodu Pariza. "Želimo samo, da nas vlada sliši. Raje stojimo tukaj in protestiramo, kot da bi se morali učiti v slabih razmerah. To je edini način, da nas bodo slišali," je povedala dijakinja zaključnega letnika pariškega Lycée Voltaire, ki ni želela, da bi objavili njeno pravo ime.
Na napisih, ki so jih držali dijaki, je bilo med drugim moč prebrati: "Šola je pravica, ne privilegij." Dijaki so nezadovoljni s stanjem šolstva v državi. Dijakinja je med razlogi za nezadovoljstvo naštela pomanjkanje državnih vlaganj v izobraževanje, prenatrpane razrede z do 40 učenci v dotrajanih stavbah, nizke plače učiteljev, odsotnost zaposlenih in neenakopraven sistem, v katerem socialno ozadje vpliva na uspeh. Med razlogi za proteste so tudi nepregleden in zapleten spletni sistem za prijave na univerze ter nevzdržne temperature v učilnicah med vročinskimi valovi maja in junija.
"Proračun za izobraževanje režejo na vseh koncih, medtem ko se toliko dodatnega denarja namenja vojski," besede dijakinje povzema Guardian. Upa, da se bodo demonstracije in blokade nadaljevale tudi prihodnji teden. Ob barikadah in na protestih je bilo videti tudi več učiteljev.
Dijaške organizacije opozarjajo, da je izobraževalni sistem zapostavljen in podfinanciran. Danes je bilo zaprtih ali blokiranih več sto srednjih šol, aretirali pa so več sto mladih. Gibanje naj bi se po napovedih nadaljevalo tudi prihodnji teden.
Danes je bilo zaprtih skoraj 400 srednjih šol. Od začetka protestov so pridržali okoli 2000 ljudi, med njimi je bilo 90 odstotkov mladoletnikov.
Delno zrušen strop, ščurki in dotrajane stavbe
Številni dijaki, ki protestirajo, državi očitajo, da se je od srednješolskega izobraževanja oddaljila. Opozarjajo na težke razmere v učilnicah po državi. Nekje se je med poukom že delno zrušil strop, poročajo o težavah s puščanjem vode, ščurki in dotrajanostjo stavb. Drugi opozarjajo tudi na predolge šolske dneve in pomanjkanje učiteljev.
Vlada obsodila "urbano nasilje"
Vlada je dejala, da so njihove pritožbe upravičene, vendar je obsodila tisto, kar je označila za "urbano nasilje". Notranji minister Laurent Nunez, ki se je v četrtek zvečer sestal s prefekti, direktorji policije in žandarmerije ter vodji obveščevalnih služb, je opozoril na "poslabšanje razmer, ki nimajo več ničesar skupnega z legitimnim izražanjem zahtev dijakov, temveč zdaj kažejo vse značilnosti mestnega nasilja". Pri tem je izpostavil metanje pirotehničnih sredstev, požare v javnih zgradbah ter plenjenje trgovin.
Pred tem je francoska vlada sporočila, da obveščevalne službe menijo, da za gibanjem stoji "skrajno leva stranka Nepokorna Francija (LFI) in njeni zavezniki iz skrajne levice". Manuel Bompard, koordinator stranke LFI, je v odzivu pozval vlado, naj se ne zateka k teorijam zarote.
Minister za pravosodje Gerald Darmanin je medtem povedal, da želi uveljaviti civilno odgovornost staršev, ko njihovi mladoletni otroci povzročijo škodo v okviru blokad srednjih šol. Za radio RTL je danes dejal, da je tožilce pozval, naj v teh primerih uveljavijo civilno odgovornost staršev, da bi jim zaračunali povzročeno škodo.
Povedal je, da so od začetka protestov pridržali približno 2000 ljudi in da je bilo med njimi kar 90 odstotkov mladoletnikov. Okoli 1800 jih je od ponedeljka v policijskem pridržanju, od tega tretjina zaradi nasilja nad osebami. V nasilnih izgredih je bilo doslej poškodovanih tudi več kot 300 policistov. Ostro je obsodil "aktivno in nasilno manjšino", za katero po njegovih besedah "niso povsem prepričani, da gre sploh za dijake".
Očitki o uporabi pretirane sile
Dijaki policiji očitajo uporabo pretirane sile in povzročanje poškodb, med drugim zaradi pogoste uporabe solzivca za razganjanje protestnikov. V petek zjutraj je ogenj poškodoval vhoda v dve srednji šoli v Parizu – Lycée Léonard de Vinci na jugu mesta in Lycée Gaston-Bachelard na jugovzhodu.
Na protestih je bilo poškodovanih več dijakov, ministrstvo za izobraževanje pa je sporočilo, da je bilo poškodovanih 65 zaposlenih v šolstvu, med njimi 40 ravnateljev. Poškodovanih je bilo tudi več kot 300 policistov.
Preiskava poteka tudi po incidentu v departmaju Val-d’Oise, kjer je 14-letni deček utrpel hude poškodbe ust in čeljusti, potem ko naj bi ga policisti pretepli in proti njemu uporabili orožje za izstreljevanje gumijastih nabojev. Dečkov odvetnik je povedal, da je fant mislil, da bo "umrl".
Pred Lycée Voltaire so v petek med mirnim protestom več sto dijakov dežurali policisti za obvladovanje nemirov. "Popolnoma smo miroljubni," je dejal 17-letni dijak zaključnega letnika, ki prav tako ni želel razkriti svojega imena. Običajno bi bil pri pouku zgodovine, vendar je povedal, da ga starši pri udeležbi na protestu v celoti podpirajo. Prihodnje leto želi študirati gostinstvo.
"Vzdušje na tej barikadi je na splošno zelo mirno," je dejal. "Toda mimo so prišli tudi ljudje, ki niso iz naše šole, in poskušali zažigati stvari, zato smo poskušali premakniti zabojnike, da bi jim to preprečili."
"Mladi se želijo samo učiti in izobraževati v dostojnih razmerah. Francoska država se zdi presenečena nad slabšanjem šolskih rezultatov, vendar ne naredi ničesar, da bi stanje izboljšala."
V petek zjutraj so odjeknili glasni poki, ko so nekateri ljudje dlje od šole izstreljevali pirotehnične možnarje. "Včeraj sem vsakih nekaj minut slišal poke. Glasno in strašljivo je, ko se stvari izstreljujejo vodoravno in ne v zrak. Nekateri so policiste provocirali in izzivali spopade, vendar to niso bili dijaki naše šole," je povedal
Nezadosten odziv vlade na slabe rezultate
Dijaki opozarjajo tudi na nezadosten odziv francoske vlade na slabe rezultate države v mednarodnih raziskavah znanja. "Francija ima katastrofalne rezultate, hkrati pa smo ena od držav z najdaljšim poukom," je dejal prej omenjeni dijak. "Vlada noče razumeti, da gre za kakovost in ne za število ur pouka."
Dijaki se bojijo, da bo vlada ukinila posebne obroke za en evro, namenjene socialno ogroženim dijakom, in zmanjšala stanovanjsko pomoč. "Protestiramo tudi zaradi razmer med vročinskim valom," je dejal. "Pisati izpite pri temperaturah od 35 do 40 stopinj Celzija je bilo nevzdržno. Tudi učitelji so dejali, da so bile razmere nemogoče."
Na eni od barikad so držali kartonske napise v podporo prebivalcem Gaze ter transparente proti desničarski predsedniški kandidatki Marine Le Pen, ki ji javnomnenjske raziskave kažejo dobro.
Allons enfants de la patrie....