"Mislim, da je Iran v tej vojni eden izmed tistih, ki je, lahko rečemo, relativni zmagovalec. Za ZDA je bila to nepotrebna vojna, ki bo njihovim strateškim interesom zelo, zelo škodila," je za STA dejal politični analitik Klemen Grošelj. Pojasnil je, da se je namreč pokazalo, da ZDA kot največja vojaška sila niso sposobne uveljavljati svoje vojaške moči nad Iranom kot silo v nastajanju, kar da lahko veseli zlasti Peking. Obenem so se spremenila strateška razmerja na relaciji ZDA-Pakistan-Indija.
"Pakistan je zdaj postal pomemben akter, ki je prispeval k pogajanjem, bil je posrednik," je dejal Grošelj in dodal, da je ideja ameriškega predsednika Donalda Trumpa iz prvega mandata o Indiji - sicer zgodovinski nasprotnici Pakistana - kot protiuteži Kitajski s krepitvijo pozicije Pakistana v okviru posredovanja v konfliktu dokončno pokopana.
Sogovornik sicer dopušča možnost velikega preobrata v dogajanju, a načeloma Indija "že po definiciji ne more sodelovati z nekom, s katerim je zaveznik Pakistan".
Več razlogov, ki so gnali Trumpa k dogovoru
Razlogov za to, da se je Trumpu v zadnjem času tako mudilo z dogovorom, je po prepričanju Grošlja več. Eden od njih so novembrske vmesne kongresne volitve v ZDA, prav tako je od začetka vojne cenovni pritisk na cene nafte in energentov tudi čez lužo relativno visok. Sočasno bi se svetovno gospodarstvo v primeru nadaljevanja vojne znašlo v globoki recesiji, vojaška operacija brez konkretnega uspeha pa je škodovala tudi Trumpovemu imidžu odločnega politika.
Po drugi strani je tudi Iran, tako Grošelj, utrujen od vojne in ameriške blokade njegovih pristanišč. "Ta blokada, ki so jo izvajale ZDA, je imela določene učinke, tako da je vsem akterjem v tej zgodbi nek sporazum, nek dogovor ob koncu spopadov v tem trenutku koristil," pravi.
Obenem poudarja, da trenutni dogovor pravzaprav še ne rešuje ničesar, temveč samo odpravlja posledice vojne, v prvi vrsti blokado Hormuške ožine in posledično energetsko krizo, medtem ko cilji, o katerih je na začetku govoril Trump - od menjave režima v islamski republiki do iranskega jedrskega programa - ostajajo neizpolnjeni. "Te ključne točke so ostale odprte, so pa nastale nove posledice, ki so dolgoročno za ZDA in Izrael zelo, zelo neugodne," meni analitik.
Izrael je šel "prek vseh sprejemljivih meja"
Izrael je šel po njegovih besedah v tem konfliktu "prek vseh svojih" oziroma "prek vseh sprejemljivih meja", s čimer si je nakopal dodatne težave, predvsem obnovo nezaupanja zalivskih držav do njega, potem ko se je z abrahamovimi sporazumi že začel proces normalizacije odnosov med njimi.
V luči izraelske ofenzive v Libanonu se je tudi pokazalo, da Teheran svojih zaveznikov - v tem primeru šiitskega gibanja Hezbolah - ne bo prepustil kruti usodi, še izpostavlja Grošelj in napoveduje, da bo v prihodnjih dneh zanimivo videti, kakšno stališče bodo zavzele ZDA, če se Izrael odloči nadaljevati ofenzivo v Libanonu ali znova napasti Iran.
"Do podpisa sporazuma je še daleč in mislim, da tudi ko bo sporazum podpisan, se stvari še ne bodo čisto umirile," še opozarja.