Sankcije širijo seznam voditeljev vojaškega režima, ki jim bodo zamrznili premoženje, prav tako je predvidena prepoved uvoza dragih kamnov, uvajajo pa tudi nov seznam 12 posameznikov in podjetij, med njimi dveh iz Singapurja, s katerimi je poslej Američanom prepovedano poslovati.

Bush je v petek tako že drugič v štirih tednih uvedel nove sankcije proti Mjanmaru, potem ko je vojaški režim septembra surovo zatrl mirne demonstracije budističnih menihov in drugih zagovornikov demokracije. Umrlo je najmanj 13 ljudi, več tisoč so jih aretirali. Vendar Varnostni svet ZN ni bil sposoben sprejeti resolucije proti režimu ali uvesti sankcij, ker je Kitajska grozila z vetom z izgovorom, da položaj v tej azijski državi ne predstavlja grožnje mednarodnemu miru in varnosti.

VS ZN je 11. oktobra tako v prvem uradnem odzivu na dogodke izrazil "resno obžalovanje zaradi nasilne zadušitve mirnih protestov v Mjanmaru" in pozval k "pristnemu dialogu" med vojaško hunto in opozicijo.

Opozicijska voditeljica potebuje pomoč. © EPA

Kitajska največja dobaviteljica orožja
Kitajska je sicer največja dobaviteljica orožja vojaškemu režimu, s katerim sodeluje tudi Indija. Bush je Kitajsko in Indijo pozval, naj naredita več, pohvalil pa je države, kot so Avstralija, Japonska, Indonezija, Singapur in Filipini. "Vladarji Mjanmara še naprej zavračajo pravične zahteve sveta po prenehanju zatiranja in tako več ne gre naprej," je v kratki izjavi sporočil Bush, ki je imel ob sebi državno sekretarko Condoleezzo Rice ter prvo damo Lauro Bush, ki je zelo aktivna pri opozarjanju na nasilje v Mjanmaru. Bush jo je posebej izpostavil kot osebo, ki pomaga opozoriti na trpljenje mjanmarskega ljudstva.

Za vse embargo ne velja
Bush je ministrstvu za finance naročil, da k obstoječemu seznamu 14 voditeljev Mjanmara, ki imajo v ZDA zamrznjeno premoženje, doda še 11 oseb, med njimi desetih vladnih ministrov. Opozoril je, da bo prišlo do še več podobnih ukrepov, če se zatiranje ne bo končalo. Bush tudi zahteva, naj vojaški režim omogoči dostop predstavnikom Mednarodnega Rdečega križa in drugih podobnim organizacij do političnih zapornikov, nemudoma omogoči vrnitev v državo posebnemu odposlancu ZN Ibrahimu Gambariju, izpusti vse politične zapornike in se začne pogajati z demokratično opozicijo.

Eno od ameriških podjetij, ki lahko z vojaškim režimom še naprej normalno posluje, pa je naftni velikan Chevron, za katerega ameriški trgovinski embargo iz leta 2003 ne velja, in sicer zato, ker je Chevron posloval tam že prej. Kongres pa medtem pripravlja predlog zakona, ki bi Chevronu preprečil poslovanje v Mjanmaru. Bush za zdaj še ni zagrozil z vetom.

Konec policijske ure
Mjanmarska vojaška hunta je danes v Jangonu razglasila konec policijske ure, ki jo je za 60 dni uvedla 25. septembra. Policijsko uro in prepoved zborovanj več kot petih ljudi v Jangonu in Mandalayju je vojaški režim uvedel potem, ko je ob vse bolj množičnih protestih v obeh mestih namestil vojsko. Jangon z okolico, kjer se je takrat zbralo okoli 100.000 protestnikov, pa so celo razglasili za "zaprto območje".