Osrednja volilna komisija BiH je odločitev o odvzemu mandata sprejela, potem ko je prizivno sodišče v BiH v petek potrdilo obsodbo Dodika na leto dni zapora in šestletno prepoved delovanja v politiki zaradi nespoštovanja odločitev visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH.

Dodik je današnjo odločitev volilne komisije komentiral s kratkim sporočilom na družbenem omrežju X. "Še eno sranje iz Sarajeva. Zadnje," je zapisal, nekoliko kasneje pa: "Predaja in obup ne obstajata. Predaja ni možnost!" Dodikova obramba ima pravico do pritožbe na to odločitev na sodišču BiH, kar je danes izpostavil tudi Arnautović. Po izteku pritožbenega roka oz. zavrnitvi pritožbe bo odločitev postala pravnomočna, Dodik pa bo moral prenehati opravljati predsedniške dolžnosti.

Dodik je bil na zaporno kazen in prepoved delovanja v politiki obsojen, ker je 7. julija 2023 podpisal dva zakona, ki sta določala, da v Republiki Srbski ne izvajajo odločitev Schmidta in ustavnega sodišča BiH. Schmidt je nato oba zakona razveljavil in uvedel spremembe kazenskega zakonika, po katerih so kršitve ustavne ureditve države opredeljene kot kazniva dejanja.

Volilna komisija bo v tem primeru morala v 90 dneh razpisati predčasne volitve za predsednika Republike Srbske. Splošne volitve bodo predvidoma oktobra naslednje leto.

Dodik je v odzivu na petkovo odločitev sodišča sicer večkrat ponovil, da ostaja na čelu entitete, in s svojo stranko Zaveza neodvisnih socialdemokratov (SNSD) zavrnil sodbo. Da zavrača sodbo, je v torek po seji sporočila tudi vlada Republike Srbske, ki jo je v enem od sklepov označila za "pravno nično, neustavno in politično motivirano".

Podporo Dodiku sta v minulih dneh izrekla tudi srbski predsednik Aleksandar Vučić in madžarski premier Viktor Orban, iz Bruslja pa so že v petek opozorili, da je sodba zavezujoča in jo je treba spoštovati. Enako meni visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Christian Schmidt.

Dodik je v preteklih mesecih zaostroval napetosti v državi, saj so njemu zveste oblasti v Republiki Srbski sprejele še več ustavno spornih zakonov, ki pa jih je ustavno sodišče BiH kasneje razglasilo za neustavne in razveljavilo. Večkrat je tudi odkrito zagrozil z odcepitvijo Republike Srbske. Ob pritiskih iz Sarajeva in zahodnih prestolnic nanj se za podporo zanaša na Beograd in Moskvo.