Otok Ošljak se nahaja v Zadrskem kanalu. Pozimi na otoku živi manj kot deset prebivalcev, poleti pa jih je petkrat več. Domačini zatrjujejo, da je to maksimum, ki ga otok prenese. Poleti je otok oblegan s strani turistov, ki prihajajo z ladjami. Otočani trdijo, da obiskovalci ne uporabljajo pomorskega dobra, ampak vstopajo na njihovo posest, se sprehajajo po njihovih vrtovih. Tega imajo zdaj dovolj. 

Konec tedna so organizirali protestni shod, na katerem so izrazili svoje nasprotovanje neorganiziranemu turizmu. "Ti čolni popolnoma nezakonito in nelegalno prihajajo na zaščiteno območje, mi pa smo le dva koraka od narodnega parka," je za 24sata dejal Mihovil Valčić, ki je s približno 40 protestniki prišel do majhnega pomola in preprečil izkrcanje gostov, ki so želeli preživeti poletni dan na otoku. 

"Hodijo po vrtovih, nabirajo zelenjavo, višek vsega pa je bil, ko je pred dnevi v hišo vstopil neznanec in vprašal, kje je stranišče," pravi domačinka. Kot zatrjuje, nima nič proti turistom, ker pa ni nobenega načrta za upravljanje otroka, ne vidi smisla, da nepovabljeni ljudje prihajajo na tujo posest. 

"Ošljak ni turistični kraj in nihče se ni nikoli posvetoval z nami. Vedno smo tukaj, živimo in naše življenje je nemogoče. Grozijo mi takšni ladjarji, ki nimajo nobenih dovoljenj niti za vkrcanje v Zadru, kaj šele za izkrcanje tukaj," je dejal Valčić.

Pogovori (še) niso prinesli rešitve

Vodstvo županije Preko, v katero spada Ošljak, je organiziralo sestanke, vendar dogovora še ni. "Lansko jesen smo imeli v županiji dva sestanka, z Luško upravo in Natura Jadera 2000, z lastniki ladij in lokalnim odborom, in smo želeli urediti prihod turistov. V sezoni majhen otok prečka do 1000 ljudi na dan, kar je velik pritisk na prebivalce," je dejal župan Jure Brižić. "Toda domačini nočejo nikogar spustiti k sebi, kar tudi ni mogoče."

Ministrstvo za varstvo okolja in zeleni prehod trdi, da ni elementov za izdajo odredbe o prepovedi prihoda tujcev na otok. "Zakonodaja Republike Hrvaške pozna številne druge instrumente, ki bi lahko uredili obravnavano vprašanje s predpisi, ki urejajo upravljanje pomorskih dobrin in prostorsko načrtovanje," je v izjavi zapisalo pristojno ministrstvo.

Domačini medtem napovedujejo nov protest in ne nameravajo popustiti v svojih zahtevah. Opozarjajo pristojne, da bi bilo treba preveriti tudi zakonitost poslovanja ladjarjev, ki prihajajo na otok. "Vsekakor si želimo, da bi imeli ladjarji, ki pristajajo, ustrezna dovoljenja za prevoz na zavarovano območje, da bi preverili, ali so njihovi računi prijavljeni finančni upravi in ali so njihovi skiperji legalno zaposleni. Šele ko bo to storjeno, bo to začetek reševanja našega problema, saj dokler to ne bo storjeno, gori zelena luč za tovrstno izkoriščanje našega otoka," je opozoril eden od prebivalcev. 

Ne ladjarji ne prebivalci ne morejo najti skupnega jezika o tem, kdo bo lahko prišel na otok, če bo to sploh možno. Po zakonu namreč ni mogoče nikomur prepovedati izkrcanja na otoku. Vprašanje pa je, ali obstajajo pogoji, da je na otoku, ki nima stranišča, vode ali trgovine, le eno restavracijo, ki je prav tako v zasebni lasti, stokrat več turistov kot prebivalcev.

dezurni@styria-media.si