V nadaljevanju preberite:
- Trump bi odkupil otočje Chagos.
- S tem bi zmanjšal kitajski vpliv v Indijskem oceanu.
- Morebitni ameriški načrt bi lahko zapletel britanski dogovor o prenosu suverenosti na Mavricij.
Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa naj bi preučevala možnost, da bi Združene države Amerike obšle London in z Mavricijem sklenile lasten dogovor o nadzoru nad strateško izjemno pomembnim otokom Diego Garcia v Indijskem oceanu. S tem bi Washington lahko spodkopal načrt britanskega premierja Keira Starmerja, po katerem bi Združeno kraljestvo suverenost nad otočjem Chagos preneslo na Mavricij, medtem ko bi strateško vojaško oporišče na otoku Diego Garcia vsaj še 99 let ostalo pod nadzorom Londona.
Eden najpomembnejših vojaških otokov na svetu
Otočje Chagos leži v Indijskem oceanu, Diego Garcia pa je največji in strateško najpomembnejši otok arhipelaga. Na njem je eno ključnih ameriško-britanskih vojaških oporišč, pomembno za operacije na Bližnjem vzhodu, v Afriki in indijsko-pacifiški regiji.
Zaradi svoje lege omogoča nadzor nad velikim delom Indijskega oceana. Letališče na otoku ima 3600 metrov dolgo vzletno-pristajalno stezo, primerno tudi za največja bombniška, transportna in izvidniška letala ameriških zračnih sil.
V Trumpovi administraciji naj bi bili zaskrbljeni, da bi prenos suverenosti na Mavricij lahko povzročil varnostna tveganja, predvsem zaradi kitajskega vpliva v Indijskem oceanu. V Washingtonu naj bi se bali, da bi sprememba nadzora nad okoliškimi vodami otežila delovanje zahodnih sil in povečala možnost vohunjenja.
Morebitni ameriški interes za Chagos se sicer umešča v širši vzorec Trumpove zunanjepolitične retorike, v kateri so se v zadnjem času znašla tudi druga strateško pomembna ozemlja, med njimi Grenlandija, Kuba, Panamski prekop in Kanada.
Starmerjev dogovor z Mavricijem pod pritiskom
Za britansko vlado je sporazum, po katerem bi Združeno kraljestvo suverenost nad otočjem Chagos preneslo na Mavricij, poskus zaprtja desetletja trajajočega kolonialnega spora. Mavricij namreč že dolgo trdi, da je bilo otočje Chagos nezakonito ločeno od njega pred njegovo neodvisnostjo. Pritisk na London so v preteklih letih stopnjevali tudi Združeni narodi in mednarodna sodišča.
Zato sta Združeno kraljestvo in Mavricij maja lani podpisala sporazum, po katerem naj bi London suverenost nad otočjem Chagos predal Mavriciju, svoji nekdanji koloniji. Otok Diego Garcia z ameriško-britanskim oporiščem pa bi začasno ostal pod nadzorom Londona.
A zaradi Trumpovega nasprotovanja so načrte začasno preložili. Z Downing Streeta so aprila sporočili, da bodo z dogovorom nadaljevali le, če bo imel podporo Združenih držav Amerike.
Washington lahko dogovor blokira
Britanska vlada dogovora ne more izpeljati brez ameriškega soglasja, saj je delovanje oporišča Diego Garcia povezano tudi z ameriško-britanskimi obrambnimi dogovori iz šestdesetih in sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Trump naj bi sicer sprva podpiral britanski dogovor z Mavricijem, nato pa ga januarja letos označil za "veliko neumnost". V ospredju naj bi bila predvsem ameriška želja, da v času zaostrenih razmer na Bližnjem vzhodu ohrani popoln in varen dostop do oporišča.
Možnosti, ki jih Trump preučuje: Odkup otočja
Bela hiša naj bi preučevala več možnosti za prihodnost otočja Chagos, med njimi tudi možnost, da bi Združene države Amerike otočje odkupile. Takšen scenarij naj sicer ne bi bil glavna možnost, je pa ena od rešitev, ki naj bi jih pripravila Trumpova administracija. Združene države Amerike počakale na prenos suverenosti z Združenega kraljestva na Mavricij, nato pa bi se neposredno z mavricijsko vlado pogajale o nakupu ali drugačni obliki nadzora nad otočjem.
Cena morebitnega ameriškega prevzema ni znana. Prav tako ni jasno, ali bi Mavricij takšen predlog sploh sprejel, saj bi prodaja strateško in simbolno pomembnega otočja odprla resna politična in pravna vprašanja.
Otočje z bolečo zgodovino
Chagos ni občutljivo vprašanje le zaradi vojaškega pomena, ampak tudi zaradi zgodovine. Med šestdesetimi in sedemdesetimi leti prejšnjega stoletja so bili prebivalci otočja prisilno izseljeni, da bi na Diegu Garcii lahko vzpostavili vojaško oporišče.
Številni Chagošani, ki danes živijo predvsem na Mavriciju, Sejšelih in v Združenem kraljestvu, že desetletja zahtevajo pravico do vrnitve. Zanje vprašanje suverenosti ni le geopolitična tema, temveč tudi vprašanje poprave zgodovinske krivice.
Trump vedno bolj izgublja podporo američanov..Zunanja politika jim odhaja iz rok in ne vedo več, kaj bi si izmislili.