Libija. Dvainštiridesetletne vladavine diktatorja Moamerja Gadafija je očitno konec. Uporniki so prevzeli nadzor nad večino prestolnice Tripoli. Negotovost v Libiji se je že odrazila na padcu cen nafte, a naj padec režima hujših pretresov ne bi prinesel. "Libija še zdaleč ni tako pomemben proizvajalec nafte, da bi odločno vplival na svetovne cene. V Opecu je prva Savdska Arabija, sledi Iran, potem so Emirati. Libija, kar se tiče cen, ni pomemben svetovni faktor. Pomojem ne gre le za nafto, ampak za stabilizacijo tega dela Afrike, prek katerega prihaja ogromno ubežnikov v Evropo," je za Žurnal24 dejal Jožef Kunič, predsednik Slovenskega društva za mednarodne odnose.

Vojna v Libiji je Američane, Britance in Francoze, kot smo že poročali, stala okoli milijardo evrov. "Osebno mislim, da se je ta investicija splačala. Libija bi prej ali slej prišla v notranje probleme in prav je, da se je pomagalo strani, ki je nasprotovala diktatorju," o tem še pravi Kunič.

Libija bo, če Gadafijev režim dokončno pade, pred odločitvijo: kam in kako naprej? "Ko diktatura pade, je ena od možnosti demokracija, ki pa ima tudi svoje pasti," pravi Kunič in na vprašanje, ali ni milijarda evrov kar nekoliko drag boj za demokracijo, odgovarja: "300 milijonov za neko armado, posebej britansko, ni tako veliko."