Množično pri Stonehengeu
Poletni sončni obrat pa ima poleg povsem geografsko-tehničnega za mnoge tudi velik duhovni pomen. Več kot 30.000 novodobnih druidov se je ob nedeljskem sončnem vzhodu tako zbralo ob predzgodovinskem spomeniku Stonehenge na jugovzhodu Velike Britanije ter kljub tipično angleškemu sivemu in deževnemu vremenu s kriki, ploskanjem ter bobnanjem proslavilo sončni vzhod ob najdaljšem dnevu v letu.

Lokalna policija je sporočila, da je bila udeležba na tradicionalnem dogodku ob poletnem solsticiju ena najbolj množičnih v zadnjih letih. Leta 1985 so praznovanje poletnega solsticija zaznamovali spopadi med policijo in veseljaki, zaradi česar so nato 15 let Stonehenge v tem času redno zapirali. Leta 2000 so ga znova odprli za praznovanje, ki od tedaj poteka mirno.

Spomenik nepojasnjenega izvora
Stonehenge naj bi začeli graditi pred približno 5000 leti, nato pa so ga v več fazah dograjevali do leta 1600 pred našim štetjem. Spomenik leži na planoti Salisbury Plain, okoli 130 kilometrov oddaljeni od Londona, in je uvrščen na seznam svetovne dediščine Unesca. Ni natančno znano, zakaj so Stonehenge sploh zgradili. Nekateri strokovnjaki trdijo, da so ga zgradili oboževalci sonca, saj je poravnan s sončnim vzhodom na najdaljši dan v letu, drugi trdijo, da je del velikanskega koledarja, vendar pa so arheologi odkrili dokaze, ki pričajo o tem, da je bil Stonehenge pokopališče.