Danes se je iztekla stoletna pogodba, s katero se je otok izvil izpod turškega imperija in se priključil Grčiji. Kakšna bo usoda otoka, za zdaj še ni znano. Otočani razmišljajo, da bi pripravili referendum, na katerem bi se okoli devet tisoč prebivalcev odločalo o samostojnosti.
"Vlada je na nas pozabila že pred leti. Če nam zdaj ne bodo zagotovili nobenih novih cest ali bolnišnice, se lahko odločimo za odcepitev od Aten. Da bi ostali samostojni, je za nas težavno. Lahko pa zahtevamo priključitev h kakšni drugi državi. Zagotovo ne k Turčiji, raje k Avstriji," se ob slovesnostih ob današnji stoletnici pridušajo otočani.
Sto let grške nadvlade
Ikaria se je izpod turškega jarma izvila leta 1912 po uporu, katerega pobudnik je bil lokalni junak Georgios Spanos. Otok je bil pet mesecev samostojen, nato pa so se odločili, da se bodo priključili Grčiji. V času vojaške diktature v Grčiji med letoma 1967 in 1974 je Ikaria postala kazenski otok za komunistične oporečnike, ki pa so tukaj naleteli na podporo. Še danes ima grška Komunistična stranka na otoku okoli 30-odstotno podporo.
Kako na težnje otoka po ločitvi od Aten gledajo v grški prestolnici, ne poročajo, a zagotovo ne z navdušenjem. Morje okoli otoka je namreč bogato z ribami in prav ribiči z Ikarie so tisti, ki pretežno zalagajo ribji trg v Atenah. Odcepitev otoka bi tako lahko imela usodne posledice za sicer že tako obubožano grško gospodarstvo.
Tudi vzhodna Slovenija ( Štajerska, Koroška, Prekmurje) se bo odcepila od Ljubljane kjer domuje južni geto. Imenovali se bomo vzhodna …