V nadaljevanju preberite:

• Ameriška Nacionalna uprava za oceane in atmosfero navaja, da so temperature površine morja presegle prag 0,5 °C.
• Računalniški modeli kažejo, da bi lahko šlo za izjemno močan dogodek.
• Obstaja 63-odstotna verjetnost, da bo El Niño med novembrom in januarjem dosegel kategorijo zelo močnega.

Ameriški znanstveniki so sporočili, da se je uradno začel El Niño, naravni vremenski pojav v Tihem oceanu, ki dviguje globalne temperature. Ameriška Nacionalna uprava za oceane in atmosfero (NOAA) je potrdila, da so se v tropskem Pacifiku razvili pogoji za El Niño, saj je temperatura morske površine v zadnjih mesecih močno narasla, poroča BBC.

Oceani v tropskem Pacifiku so se močno segreli, modeli pa napovedujejo, da bi lahko šlo za enega najmočnejših dogodkov doslej. V kombinaciji z globalnim segrevanjem bi lahko leto 2027 postalo rekordno vroče, z velikimi posledicami za vreme, kmetijstvo in gospodarstva po svetu.

Znanstveno potrjeno

Temperature površine morja v osrednjem in tropskem Pacifiku so presegle prag 0,5 °C nad povprečjem, kar NOAA uporablja kot kriterij za razglasitev El Niña. Agencija je sporočila, da so se pogoji razvili v zadnjem mesecu, kar potrjujejo nadpovprečne temperature od osrednjega do vzhodnega ekvatorialnega Pacifika.

NOAA opaža tudi spremembe vetrov nad Pacifikom, kar pomeni, da se atmosfera odziva na toplejši ocean, kar pomeni, da ne gre več le za pasivno segrevanje vode.

Znanstvenike je presenetila izjemna prepričljivost računalniških modelov, ki že nakazujejo njegovo moč. Intenzivnost El Niña se meri po tem, koliko nadpovprečno se segreje površina morja v ključni regiji Pacifika.

• močan El Niño: +1,5 °C
• zelo močan El Niño: +2 °C

Po junijski napovedi NOAA je 63-odstotna verjetnost, da bo El Niño med novembrom in januarjem dosegel kategorijo zelo močnega, kar bi ga uvrstilo med najmočnejše dogodke od leta 1950. Najmočnejši doslej so bili v letih 1982/83, 1997/98 in 2015/16.

Nekateri ameriški in evropski modeli napovedujejo celo več kot +3 °C do konca leta. NOAA kljub temu opozarja na previdnost: tudi zelo močni dogodki ne povzročijo povsod enakih posledic, povečajo pa verjetnost značilnih vremenskih vzorcev.

Globalno segrevanje povečuje tveganja

Največja skrb znanstvenikov je, da se El Niño pojavlja v času, ko je planet že izrazito segret. Profesor Adam Scaife iz britanskega Met Officea opozarja. "Sedanji El Niño se nadgrajuje na že obstoječe globalno segrevanje. To pomeni, da bi lahko temperature v prizadetih regijah dosegle raven brez primere."

Močan El Niño običajno dvigne globalne temperature za približno 0,2 °C, saj toplota iz oceana prehaja v atmosfero. Leto 2024 je bilo najtoplejše doslej, čeprav El Niño takrat sploh ni bil posebej močan. Leto 2025 je bilo tretje najtoplejše v zgodovini, kljub hladilnemu učinku La Niñe.

Vremenski vplivi po svetu

Posledice El Niña se najmočneje čutijo v tropskem pasu, vendar vplivajo na celoten planet:

• poplave: severni Peru, južni Ekvador, deli vzhodne Afrike, osrednja Azija, jug ZDA
• suše in požari: Avstralija, Indonezija, sever Južne Amerike
• manj atlantskih orkanov, a večja nevarnost suše v Srednji Ameriki

Profesorica Liz Stephens opozarja, da manj orkanov ne pomeni nujno dobrih novic, saj lahko to pomeni manj padavin in večjo nevarnost suše.

Humanitarne organizacije opozarjajo, da je to za milijone ljudi lahko smrtonosno obdobje. Mohamed Adow iz organizacije Power Shift Africa pravi. "Objava El Niña ni le vremenska napoved – za milijone ljudi je to smrtonosno opozorilo. To pomeni pomanjkanje dežja, propad pridelkov, rast cen hrane in družine na robu preživetja."

dezurni@styria-media.si