Kot poroča Kronen Zeitung, ki se sklicuje na Financial Times, naj bi nekatere članice EU nasprotovale uvedbi izključno digitalnega davka, saj se bojijo odziva ameriške administracije.

"Nekatere države EU zavračajo izključno digitalni davek, ker ne želijo razjeziti Američanov," je po poročanju časnika dejal predstavnik EU. Ena od možnosti naj bi bila zato razširitev ukrepa tako, da bi zajel skoraj vsa velika podjetja.

Pavšalna dajatev za podjetja z več kot 100 milijoni evrov prihodkov

Po spremenjenem predlogu bi morala podjetja, ki v EU ustvarijo več kot 100 milijonov evrov letnega prihodka, plačevati pavšalno dajatev. Ta bi znašala med 100.000 in 750.000 evri, odvisno od velikosti podjetja.

Prvotni predlog v okviru pobude Corporate Resource for Europe (Core) bi prizadel precej manjše število predvsem velikih multinacionalk.

Evropska komisija je medtem poudarila, da je še naprej pripravljena podpreti Evropski svet in Evropski parlament pri iskanju dogovora o novem finančnem okviru. Po njenem mnenju so dodatna sredstva ključna za financiranje skupnih prednostnih nalog EU v prihodnjem desetletju.

Trump zagrozil s 100-odstotnimi carinami

Eden glavnih razlogov za razmislek o spremembi naj bi bile grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Ta je državam, ki bi uvedle digitalni davek na ameriška podjetja, zagrozil s 100-odstotnimi carinami na njihovo blago.

Poseben digitalni davek je leta 2019 uvedla Francija, kar je že takrat povzročilo napetosti med Parizom in Washingtonom.

Novi pristop EU bi bil zato manj usmerjen neposredno proti ameriškim tehnološkim podjetjem. Če bi enaka dajatev veljala za velika podjetja iz vseh panog in držav, bi EU lahko hkrati zbrala dodatna sredstva in zmanjšala tveganje, da bi ukrep Washington razumel kot napad na ameriške tehnološke družbe.

Ameriško združenje Computer & Communications Industry Association (CCIA), ki zastopa številna ameriška tehnološka podjetja, na prošnjo za komentar za zdaj ni odgovorilo, še poroča Kronen Zeitung.