ECB vse bolj skrbi rast vrednosti evra, ki je bil marca ob izbruhu pandemije pri 1,06 dolarja, prejšnji teden teden pa je dosegel 1,20 dolarja in s tem najvišjo vrednost v zadnjih dveh letih. Močnejši evro zavira konkurenčnost gospodarstva na tujih trgih, hkrati pa znižuje vrednost uvoza; vse to v času, ko se območje evra prvič po štirih letih sooča z deflacijo.

Centralna banka bo zato po pričakovanjih še znižala napoved inflacije, ki je daleč od ciljnih dveh odstotkov. Vendar pa vlagatelji menijo, da predsednica Christine Lagarde in guvernerji nimajo veliko orodij, da bi vplivali na vrednost evra. Obrestne mere za operacije glavnega refinanciranja, za odprto ponudbo mejnega posojila in za odprto ponudbo mejnega depozita so namreč na ravni 0,00, 0,25 oz. minus 0,50 odstotka.

Čeprav deflacija na kratek rok koristi potrošnikom, pa kmalu začnejo odlagati nakupe v upanju, da bodo cene še nadalje padale, kar negativno vpliva na prihodke podjetij in bi lahko še nadalje zaviralo okrevanje gospodarstva območja evra po največji krizi doslej.

Veliko pozornosti bo danes tudi na najnovejših projekcijah ECB glede gibanja BDP v območju evra do leta 2022. V junijski napovedi je ECB gospodarstvu območja evra za letos napovedala 8,7-odstotni padec.

Vlagatelji bodo pozorno spremljali tudi novinarsko konferenco Lagarodve po zasedanju, saj bi lahko nakazala denarno politiko ECB v prihodnjih mesecih. Obstoječi program odkupa obveznic se bo končal junija prihodnje leto, vlagatelji pa ugibajo, da bi ga lahko podaljšali.

dezurni@zurnal24.si