V nadaljevanju preberite:

• Po nekaterih napovedih v Španiji že danes 44 stopinj Celzija.
• Vročina se bo širila naprej v Francijo. 
• Države se morajo pripraviti na ekstremne temperature. 

Vreme v Evropi se že zaostruje, saj je portal Meteoalarm manjši del Španije že obarval v rdeče, nekateri deli Evrope so že rumene ali oranžne barve. 

Rumena barva pomeni, da je vreme lahko nevarno in zahteva previdnost pri zunanjih dejavnostih, oranžna označuje nevarno vreme, pri katerem so verjetni škoda in nesreče, rdeča pa svari pred ekstremnimi razmerami, ki ogrožajo življenje in zahtevajo dosledno upoštevanje navodil pristojnih oblasti. Na območju Carcaixenta v Španiji se denimo lahko že danes temperature povzpnejo do 44 stopinj Celzija. 

Kot smo pisali TUKAJ, bo poletje 2026 po napovedih meteorologov zaznamovalo izjemno ekstremno vreme, ki je že v juniju zajelo velik del Evrope. Po ocenah strokovnjakov je glavni razlog za to močan pojav Super El Niño, ki se razvija v Tihem oceanu in povzroča obsežne spremembe v ozračju.

Evropska regija se segreva zelo hitro

Vremenski modeli za ta teden kažejo na nadpovprečne temperature v Španiji in na Portugalskem, vročinski val pa se v prihodnjih dneh po modelih ECMWF pomika proti Franciji in državam Beneluksa. Ob tem je regionalni direktor WHO dr. Hans Henri P. Kluge opozoril, da evropski zdravstveni sistemi na takšen pritisk niso dovolj pripravljeni.

Zaradi nujnosti in resnosti razmer je šef WHO za Evropo sklical izredni sestanek, na katerem so sodelovali predstavniki 41 držav članic, Evropske komisije in civilnih združenj. Kot navaja Kluge, je več kot 130 udeležencev jasen znak, da države ekstremno vročino končno začenjajo obravnavati kot izredno javnozdravstveno krizo in ne zgolj kot običajno vremensko napoved.

"Evropska regija se segreva več kot dvakrat hitreje od svetovnega povprečja. Vročinski valovi niso več enkratni, nenavadni dogodki. So ponavljajoče se krize, ki postajajo pogostejše, močnejše in trajajo dlje. Vsako poletje, ko se nanje ne pripravimo, je poletje, ki ga plačamo s človeškimi življenji," je opozoril in dodal, da ga pomirja, ker deluje preventiva: "Ocene kažejo, da bi bile smrti zaradi vročine v evropski regiji leta 2023 za približno 80 % višje, če ne bi bilo že uveljavljenih prilagoditvenih ukrepov. Pri ljudeh, starih 80 let ali več, bi bilo število smrti lahko dvakrat višje. Akcijski načrti za zdravje v času vročine, zgodnja opozorila, hladni prostori, pomoč ranljivim osebam – to niso birokratske vaje; to so ukrepi, ki prav zdaj rešujejo življenja – potrebujemo jih več, po vsej evropski regiji."

"Odzivi držav so pokazali resničen napredek, a tudi pomanjkljivosti, ki si jih preprosto ne smemo privoščiti. Nacionalni akcijski načrti za zaščito pred vročino dobesedno rešujejo življenja. Države, ki jih imajo, so se odzvale hitro in usklajeno," je poudaril Kluge. Pri tem je navedel primere Italije, ki s spremljanjem umrljivosti v 45 mestih pridobiva podatke v realnem času, Španije, ki sodeluje z mediji pri obveščanju o tveganjih, ter Avstrije, Belgije in Francije, ki so uspešno razbremenile zdravstveni sistem.

Vendar je Kluge opozoril na porazno dejstvo in največjo napako v celotni zgodbi. Opozoril je, da je najbolj alarmanten primanjkljaj ta, da niti polovica držav v evropski regiji sploh nima nacionalnega akcijskega načrta za varovanje zdravja pred ekstremno vročino.

"Mnogi ljudje še vedno sploh ne prepoznajo, da so osebno ogroženi, tudi ko se aktivira rdeči alarm. Države so poročale, da jim primanjkuje klimatiziranih javnih zatočišč, poseben problem pa je počasna birokracija. V nekaterih državah razglasitev vročinskega vala zamuja zaradi postopkovnih razlogov, kar resno upočasnjuje odziv zdravstvenih služb," je povedal.

Prišlo je do pomembnega premika

Kluge poudarja, da po vsej Evropi domovi za starejše, brezdomci in socialno izolirani državljani še vedno redno ostajajo zunaj dosega pomoči ter da mora zdravstvena infrastruktura postati odpornejša na podnebne spremembe. Kljub temu opaža pomemben pozitiven premik: države so končno začele povezovati službe za nujne primere, urbaniste ter ministrstva za zdravje in okolje.

"Ta usklajenost znotraj vlad, zgrajena na skupnem priznanju, da je ekstremna vročina grožnja zdravstveni varnosti in ne težava zgolj enega sektorja, je ena najpomembnejših sprememb, kar smo jih videli. WHO bo zdaj zbral vse izkušnje in jih dal na razpolago vsem 53 državam članicam, pripravljeni pa smo nuditi tudi neposredno tehnično podporo vsem, ki želijo okrepiti svoje sisteme. Zdaj delamo na dveh frontah: nujno moramo popraviti tisto, kar je odpovedalo v preteklih tednih, preden pride nov vročinski val, ter zgraditi zdravstvene sisteme, ki bodo dolgoročno pripravljeni na ekstremno vročino," je zaključil dr. Hans Henri P. Kluge.

• Preberite še: Dolgoročna napoved za poletje, znano, kdaj bomo dosegli vrhunec