V nadaljevanju preberite:

• Češka se dolgoročno pripravlja na morebitno vojno, saj ocenjuje, da bi Rusija lahko nepričakovano napadla katero od članic Nata.
• Rusijo in Kitajsko označuje za največji grožnji evropski varnosti, tudi zaradi sabotaž, dezinformacij in kibernetskega vohunjenja.
• Praga razmišlja tudi o morebitni ponovni uvedbi vojaške obveznosti, medtem ko se že pojavljajo spori glede financiranja obrambe.

Češko obrambno ministrstvo ocenjuje, da bi se lahko ruski napad na države članice Nata v prihodnosti zgodil povsem nepričakovano. Praga se zato dolgoročno pripravlja na morebitno vojno. Kot poroča iROZHLAS.cz, je to razvidno iz internega strateškega dokumenta, ki načrtuje obrambno politiko do leta 2045.

V njem sta Rusija in Kitajska opredeljeni kot največji nevarnosti za evropski varnostni red. V dokumentu je posebej izpostavljena Rusija. Zapisano je: "Največja grožnja varnosti Češke republike prihaja iz Rusije."

Kitajska in Rusija izvajata "sabotaže, dezinformacije in kibernetsko vohunjenje"

V dokumentu nevarnost ni omejena zgolj na klasični vojaški napad. Po navedbah v njem naj bi Rusija in Kitajska krepili svoje dejavnosti na področjih sabotaž, dezinformacij in kibernetskega vohunjenja.

Foto: Profimedia vladimir putin Obravnavajo tudi morebitno ponovno uvedbo vojaške obveznosti. V strateškem dokumentu piše: "Državljani v mirnem času prostovoljno služijo vojaški rok. Če pa bo to potrebno, bo vlada preučila uvedbo ustrezne oblike vključevanja državljanov v obrambo države in vojaško službo."

Nekdanji šef obveščevalne službe se strinja z dokumentom

Češka vojska ima trenutno okoli 28.000 do 30.000 poklicnih vojakov in približno 4.000 do 5.000 aktivnih rezervistov. Do leta 2030 naj bi se njihovo število povečalo na 30.000 poklicnih vojakov in 10.000 aktivnih rezervistov.

Nekdanji vodja obveščevalne službe Petr Mlejnek meni, da so temeljne predpostavke dokumenta pravilne. iROZHLAS.cz ga citira: "Predpostavka, da nasprotnik ne razlikuje strogo med vojno in mirom, je pravilna. Po mojem mnenju pa bi morali iz tega izpeljati precej bolj temeljne zaključke."

Jeseni naj bi o strateškem dokumentu razpravljala vlada pod vodstvom Andreja Babiša. Prvi spori se že pojavljajo glede financiranja. Medtem ko vodilni predstavniki vojske zahtevajo več sredstev, želi vlada po poročanju izdatke za obrambo v letih 2028 in 2029 zamrzniti pri približno 2,1 odstotka bruto domačega proizvoda.

dezurni@styria-media.si