Zavrnitev Acte je poslancem predlagalo več parlamentarnih odborov, kar je tik pred glasovanjem spomnil tudi avtor poročila o Acti, Britanec David Martin. "Acto so že tolikokrat ubili, da ne more preživeti," je dejal in dodal, da je "čas, da zagovornikom Acte pustimo, da žalujejo in ostalim, da se premaknemo naprej".

Da mu nasprotujejo tudi v poslanskih vrstah, pa je pokazala torkova razprava, v kateri je prevladovalo mnenje, da je treba sporazum zavrniti.

Po mnenju številnih poslancev Acta krši svobodo izražanja, je v nasprotju z demokratičnimi načeli in ne zagotavlja zaščite evropske intelektualne lastnine v globalnem smislu ter združuje intelektualno in fizično blago. Kritični so tudi do dejstva, da sporazuma ne podpirajo države, ki so glavni vir ponarejenega blaga.

Poslanci Evropske ljudske stranke sicer večinoma menijo, da je treba počakati odločitev Sodišča Evropske unije. V presojo sodišču je po odločnem nasprotovanju javnosti Acto dala ena od podpisnic sporazuma – Evropska komisija. Sodišče naj bi presodilo, ali Acta krši svobodo izražanja in obveščanja, varstvo podatkov ter pravice intelektualne lastnine.