Generalni sekretar zveze Nato Jaap de Hoop Scheffer je na Kosovu povedal, da bo Nato v tej pokrajini ustavil kakršno koli nasilje v primeru stopnjevanja napetosti.
"V Prištino prihajam, da sporočim, da je Kfor tu in bo tu ostal ter zaščitil vsakega prebivalca Kosova, večinsko prebivalstvo in manjšino enako," je v Prištini povedal de Hoop Scheffer. "Če potrebujemo več sil, bomo imeli več sil. Naloga poveljnika Kforja je, da prosi za njih," je še povedal de Hoop Scheffer in dodal, da razumejo napetosti, ampak nasilje ni možnost.

Večinsko albansko prebivalstvo se po propadlih pogajanjih o prihodnjem statusu Kosova pripravlja na razglasitev neodvisnosti Kosova, medtem ko Srbija vztraja pri suverenosti nad to pokrajino. Kfor ima na Kosovu trenutno približno 17.000 vojakov. Razglasitev Kosova se je sicer prestavila iz 10. decembra na 20. januar, Makedonija pa naj bi bila med prvimi, ki bo priznala neodvisnost Kosova. Tudi Francija in Italija bosta priznala neodvisnost Kosova.

Pogajalska trojka za Kosovo. © Reuters

EU mora v tem vprašanju stati skupaj," je poudaril Dimitrij Rupel po srečanju z nemškim kolegom Frankom-Walterjem Steinmeierjem in dodal, da Slovenija kot predsedujoča EU v kosovskem vprašanju ne bo tvegala neenotnosti. Nemški zunanji minister dodaja, da je sedaj napočila občutljiva faza. Meni, da h končni rešitvi ne bo prispevalo, če bo vsaka članica EU javno govorila, kaj bo storila glede priznanja Kosova. Steinmeier je tudi dejal, da se ne moremo slepiti o uspehu dosedanjih pogajanj o Kosovu.

Oba ministra sta izpostavila, da se je treba kljub temu, da se čas izteka, osredotočiti na trenutno dogajanje in počakati na poročilo pogajalske trojke, ki ga mora ta predati generalnemu sekretarju Združenih narodov Ban Ki Moonu do 10. decembra. Po tem datumu pa bo naloga EU ohraniti dogajanje pod nadzorom in preprečiti zaostrovanje.

Rupel, ki je v Berlinu predstavil prioritete slovenskega predsedovanja EU, je izpostavil še medkulturni dialog, ki bi ga po njegovih besedah lahko izkoristili za spodbujanje pogovorov med srbsko in albansko stranjo. Z nemškim kolegom sta govorila tudi o ostalih prednostnih nalogah predsedovanja, kot so ratifikacija reformne pogodbe, lizbonska strategija, širitev unije, krepitev območja svobode, varnosti in pravice ter ukrepi na področju podnebnih sprememb in energetike.