Vodilna homoseksualna revija navaja, da Bela hiša premalo naredi na enakopravnosti med spolno usmerjenostjo med vojaki in je obtožila Obamovo administracijo, da ni uspela prekiniti tako imenovane "Ne sprašuj, ne govori“ politike nekdanjega ameriškega predsednika Billa Clintona, ki jo je uvedel leta 1993. Kompromis, ki je razvnel debate na obeh straneh, dovoljuje homoseksualnim osebam, da se pridružijo vojski, vendar svojo spolno usmerjenost pri tem ne razkrivajo. Odkar so to politiko uvedli, je bilo odpuščenih skoraj 13 tisoč oseb.

Angleži in Izraelci ukinili prepoved
Angleška vlada je ukinila omenjeno prepoved leta 2000, potem ko je Evropsko sodišče za človekove pravice izdalo, da je omejevanje "kritično vmešavanje" v človekovo osebno življenje. Omejitev je prekinil tudi Izrael leta 1993 – vojska v svoje vrste (od dela v pisarni do urjenja na bojišču) sprejme istospolno usmerjene moške in ženske, ki lahko služijo brez skrivanja spolne usmerjenosti.

A v ZDA se pojavlja močno nasprotovanje ukinitvi tega kompromisa. Lobiji trdijo, da bi odkritost lahko povzročila grožnjo v enotah in ovirala nabor novih vojakov. Kakršnakoli sprememba v vojašnicah bi po raziskavah pomenila neprijetnost in nepriljubljenost.

Skorajšnji ukrepi tudi v ZDA
Predsednikov predstavnik Robert Gibbs je že napovedal, da administracija podpira ukinitev omenjene prepovedi, vendar je prepričan, da mora pobudo za sprejem zakonodaje prevzeti kongres. Demokratski poslanec in veteran pri vojaških operacijah v Iraku Patrick Murphy je obljubil, da bo to storil po poletnem premoru. "Ne moremo si privoščiti, da bi še naprej čakali. Sedaj je čas za spremembe, saj so se naše vojaške vrste zelo skrčile," je povedal.

Nasprotniki pravijo, da je Amerika bolj socialno konzervativna kot njene številne zaveznice, tisti, ki se borijo za ukinitev prepovedi, pa vedno bolj pritiskajo na Obamo, da spoštuje svojo obljubo.