Gotovina ne želi svoje ulice

Foto: Žurnal24 (Foto: EPA)
Ante Gotovina je zavrnil željo Splitčanov, da bi po njem poimenovali ulico ali trg. Ameriški Hrvati so na pomoč pri pritožbenem postopku poklicali predsednika ZDA Obamo.
Oglej si celoten članek
Bivši hrvaški general Ante Gotovina je zavrnil  pobudo Splitčanov, da bi  ulico ali trg v Splitu poimenovali po njem.

Na hrvaškem državnem tožilstvu so potrdili, da poteka kriminalistična preiskava umora devetih ljudi, ki se je zgodil v Dvoru na Uni 8. avgusta 1995 v času operacije Nevihta. Zgodbo so obudili danski mediji, ki so prejšnji konec tedna pisali o danskih vojakih, ki so bili na spornem območju v okviru enot ZN, omenjeni dogodek pa so opisovali kot "najbolj mračno stran njihove vojne zgodovine". Zdaj želijo, da se sproži preiskava zoper danske vojake, ki so bili tisto popoldne v bližini.

Zagrebški profesor na filozofski fakulteti in politični komentator Žarko Puhovski, ki je bil leta 1995 član hrvaškega helsinškega odbora, je izjavil, da gre storilce zločina iskati med hrvaškimi, srbskimi in bošnjaškimi vojaki, ki so bili na tragični dan na omenjenem območju.

Srbske sile naj bi zapustile območje v noči pred zločinom, hrvaške so prišle spornega dneva zvečer, v bližini pa so bile tudi enote armade BiH. "Zločin se je zgodil 8. avgusta popoldne, torej po odhodu srbskih in pred prihodom hrvaških enot," je dejal Puhovski.

Kot dodaja, je Hrvaška vojska objavila informacijo o umorjenih civilistih, zaradi česar je po njegovih besedah mogoče sklepati, da storilci niso bili Hrvati.

Takratni novinar Večernjega lista Željko Grgurinović, ki je za hrvaškimi enotami prišel v Dvor na Uni, je povedal, da na začetku ni bilo jasno, ali so žrtve Srbi ali Hrvati.

"Povedali so nam, da vendarle gre za srbske civiliste, ki so jih umorili pripadniki srbskih enot, ki so se umaknili iz mesta," je dejal Grgurinović. Poudaril je tudi, da ga v 16 letih nikoli niso poklicali na policijo, da bi povedal, kaj je videl.

Medtem ko danski mediji poskušajo ugotoviti odgovornost danskih vojakov, ki zločina niso preprečili, temveč so vse spremljali nekaj deset metrov stran, so srbski mediji danes poročali, da so hrvaški vojaki "poklali invalidne srbske civiliste".

Ameriški Hrvati so za pomoč prosili Obamo
Na obsodbo Anteja Gotovine in Mladena Markača so se odzvali tudi ameriški Hrvati. Želijo, da bi ameriški predsednik Obama pomagal pri pritožbenem postopku. Nacionalna federacija ameriških Hrvatov (NFCA) je zgrožena nad obsodbo Mednarodnega kazenskega sodišča za bivšo Jugoslavijo (ICTY). "Zaradi aktivne pomoči in spodbude ZDA pri operaciji Nevihta, obsodba ICTY-ja vključuje tudi ZDA," menijo v NFCA.

Ameriški Hrvati se ne strinjajo s kaznijo, ki sta jo hrvaška generala prejela za operacijo, ki je trajala le pet dni, medtem ko so odgovorni za vojno kampanjo poti Hrvaški in Sloveniji leta 1991, za etnično čiščenje in uničenje mnogih hrvaških mest, dobili manjše kazni. Biljana Plavšić je bila kaznovana z 11 leti zapora, Momčilo Krajišnik pa z 20 leti.

"Zato NFCA odločno poziva ZDA, da podpre pritožbo, ki jo odvetniki Gotovine in Markača nameravajo predložiti ICTY-ju,“ pišejo pri NFCA in dodajajo, da morajo ZDA braniti Nevihto kot "legitimno vojno operacijo, ki je bila izvedena v zaščito suverenosti Hrvaške in BiH".

Poudarjajo tudi, da je bilo z Nevihto prekinjeno obleganje Bihaća in končana triletna okupacija tretjine Hrvaške. Z Nevihto so osvobodili velik del BiH in ustvarili pogoje za Daytonski sporazum in konec vojne, piše dnevnik.si.

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 0

Napišite prvi komentar!

Pri tem članku še ni komentarjev. Začnite debato!

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.