Kako zaprta je Evropska unija, ki si vsaj na papirju kot glavni cilj zastavlja spoštovanje enakosti in človekovih pravic, do migrantov, države v zadnjih letih vedno znova dokazujejo tudi z gradnjo fizičnih zidov. 

"Bojim se, da se čedalje več držav res odloča za gradnjo fizičnih zidov in gre pri tem za retroaktivno delovanje, ki je v nasprotju s svobodo gibanja," pravi evropski poslanec Ivo Vajgl, ki dodaja, da je tudi Madžarska nov fenomen v tej tragični zgodbi. Iz zgodovine pa poznamo že več takšnih skrajnih ukrepov, ki so jih v najhujši obliki izpopolnili v Izraelu in Zahodni Sahari.

"To so obsojanja vredne ideje"

Tudi države v Evropi, ki so še pred dvema desetletjema rušile zidove, zdaj te v zadnjem desetletju ponovno zidajo. Na svoje meje so fizične prepreke doslej postavile že Španija (nekaj več kot 10-kilometrsko ograjo so postavili leta 1998 okoli mesta Melila, ki se nahaja na severni obali Afrike), Grčija (12,5-kilometrsko ograjo na meji s Turčijo so končali že leta 2012), Bolgarija (30-kilometrsko ograjo na meji s Turčijo so postavili lani, dodali bodo še več kot 150 kilometrov) in zdaj še Madžarska. "To so obsojanja vredne ideje, ki jih mora obsoditi vsaka država, ki se zavezuje k spoštovanju človekovih pravic," je še jasen Vajgl in ob tem dodaja, da so "ti zidovi povratek v srednji vek".

Foto: EPA Migranti Grčija naj bi s svojo nekaj več kot desetkilometrsko ograjo na meji s Turčijo sicer zmanjšala pritok migrantov po kopnem, a kot navajajo pri Uradu Visokega komisariata Združenih narodov za begunce to ne pomeni, da se je število migrantov zmanjšalo. Ketty Kehayioylou iz omenjenega urada je že pred časom izpostavila, da "imajo države pravico do  branjenja svojih meja, a ograje prisilijo ljudi le v izbiro bolj nevarnih poti".

Prišleki tako v Evropo namesto po kopnem poskušajo priti tudi prek Sredozemskega morja, kjer pa je letos po podatkih Mednarodne organizacije za migracije izdanih 29. junija umrlo že 1925 ljudi.

Madžarska začenja z gradnjo 175 kilometrov

Foto: EPA/ZOLTAN GERGELY KELEMAN Gradnja zidu na Madžarsko-srbski meji Po načrtih madžarskega ministra Viktorja Orbana naj bi 175-kilometrska ograja, ki bo segala štiri metre v višino, stala na madžarsko-srbski meji že čez dober mesec.

"Načrt Madžarske o izgradnji ograje, da bi ustavili migrante je nepremišljen. Poudarek bi moral biti na zagotavljanju dostopa do azila, ne oviranju," je načrte Orbana pokritiziral komisar za človekove pravice Nils Muižnieks. Kljub nasprotovanjem dela evropske in domače javnosti, pa je Orban neomajen in vztraja, da bodo zajezili pritok migrantov preko meje s Srbijo, kjer vstopi v državo večina migrantov.

Število migrantov se je zaradi številnih žarišč namreč v zadnjih letih tako kot drugod po Evropi močno zvišalo tudi na Madžarskem. Po zadnjih navedbah naj bi za azil letos zaprosilo okoli 54.000 ljudi, med tem ko je to lani storilo 43.000 ljudi.

 Slovenijo skrbi, da bi se migrantski tokovi preusmerili

 Od slovenske vlade pod vodstvom Mira Cerarja do zdaj kakšnega obsodilne sodbe glede gradnje novega zidu še ni bilo slišati, po predzadnji predpočitniški seji vlade so v izjavi za javnost navedli le, da bi "namera Madžarske o gradnji zidu na meji s Srbijo (95 odstotkov prosilcev na Madžarsko vstopi preko meje s Srbijo) lahko hitro imela za posledico preusmeritev migracijskih poti preko Hrvaške v Slovenijo".