˝Glede na ogromen gospodarski in socialni pomen fete za Grčijo je nujno, da vaše države uvedejo nadzor, da bi ugotovile, ali njihova podjetja spoštujejo evropsko zakonodajo,˝ je v pismu veleposlanikom ostalih 26 članic unije zapisalo grško ministrstvo za kmetijstvo. Sodišče evropskih skupnosti v Luksemburgu je leta 2005 razsodilo, da je feta sir z zaščitenim geografskim poreklom in ne generično ime za vrsto sira, ki se izdeluje po določenem proizvodnem postopku. S tem so grški proizvajalci fete dobili pravico, da edini v Evropski uniji tržijo sir v slanici pod imenom feta, medtem ko proizvajalci iz drugih članic unije tega imena ne smejo več uporabljati.

Nemci in Danci še naprej uporabljajo zaščiteno ime
Spor v zvezi s feto se je sicer vlekel več kot desetletje, saj sta predvsem Nemčija in Danska, kjer so nekateri sirarji svoje izdelke tržili pod imenom ˝feta˝, nasprotovali uvrstitvi te označbe na seznam imen z zaščitenim geografskim poreklom, za katero je v skladu z evropsko uredbo o zaščiti geografskih oznak po več letih sporov med omenjenimi državami leta 2002 zaprosila Grčija.

Feto je Evropska komisija uvrstila na seznam kmetijskih in živilskih izdelkov z zaščiteno označbo porekla in z zaščiteno geografsko označbo. Na njem je že več kot 750 drugih izdelkov, med njimi tudi siri manchego, brie, camembert, roquefort, mozzarella, gorgonzola, parmigiano reggiano, stilton, gavda in edamec, mortadela iz Bologne, več vrst italijanskega pršuta, oljčna olja z raznih grških otokov, znano špansko pecivo turron, Budejovicke, Koelsch ter razne vrste belgijskega piva, od februarja letos pa tudi Ekstra deviško oljčno olje slovenske Istre kot prvi slovenski kmetijski proizvod, zaščiten na ravni EU.