Zgodovinska dejstva

Grenlandija je leta 1775 postala danska kolonija, kar je ostala vse do leta 1953. Takrat je Danska spremenila ustavo, otok pa je postal provinca. Leta 1979 je Grenlandija dobila omejeno avtonomijo, to je lastni parlament in vlado, ter pravico do samoodločanja na področju zdravstva, šolstva in socialne oskrbe.

Za več avtonomije je glasovalo 75,54 odstotka volivcev, proti pa jih je bilo 23,57 odstotka. Referendumska podpora bo grenlandski vladi podelila pristojnosti na novih področjih kot so upravljanje z bogatimi naravnimi viri, pravosodje, policija, v določeni meri pa tudi pri zunanji politiki. Grenlandščina, inuitski jezik, bo postala uradni jezik na največjem otoku na svetu, obenem pa bodo Grenlandci priznani kot narod. Nova ureditev bo v veljavo stopila 21. junija prihodnje leto, ko na otoku obeležujejo praznik državnosti.

Na 2,1 milijona

kvadratnih kilometrov velikem otoku – 80 odstotkov površine pokriva led – v ekstremnih podnebnih razmerah živi okoli 57.000 ljudi, od katerih jih je 50.000 Inuitov.

"Tokrat se nas je prvič v zgodovini vprašalo. Izjemno ganjen sem, saj bomo priznani kot nacija," je izjavil grenlandski premier Hans Enoksen. "Solze mi tečejo po licih," je dodal. Poudaril je tudi, da je želela Grenlandija z referendumom pomagati drugim avtohtonim ljudstvom. Grenlandija bo še vnaprej obdržala dansko denarno pomoč, vredno 432 milijonov evrov. Bo pa dobila večji nadzor nad svojimi naravnimi viri, s čimer bi se lahko ta pomoč v prihodnje postopoma znižala. Grenlandci upajo, da jim bo uspelo na zahodni in južni obali najti bogata nahajališča nafte.

Izid referenduma so potrdili tudi na Danskem. Danski premier Anders Fogh Rasmussen je dejal, da je predlog o samoodločbi Grenlandije užival široko podporo na otoku in na Danskem. "Pozdravljam dejstvo, da so prebivalci Grenlandije tako široko podprli predlog," je dejal Rasmussen.