Grki iz obupa v globino

Foto: Reuters
Foto: Reuters
Bankrot Grčije ne bi rešil njenih težav, opozarjajo v Bruslju na vse glasnejše izjave v finančnih krogih, da je treba nehati reševati zavoženo članico evroobmočja. Medtem pa marsikateri obupani Grk ne zmore več nositi bremena ostrih vladnih rezov. Rešitev naj bi bila znana v ponedeljek.
Oglej si celoten članek

Prava drama se je kot posledica stanja, v katerem je Grčija, popoldan odvijala v Atenah. Lambrousi Harikleia je splezala na konstrukcijo državnega podjetja, v katerem je bila zaposlena, ter grozila, da se bo vrgla s stavbe. Ženska, ki naj bi imela po poročanju Daily Maila doma kronično bolnega otroka, se je odločila za samomor, ker so ji znižali plačo, v zraku pa je tudi grožnja, da bodo njeno podjetje zaradi rezov porabi javnega denarja zaprli.

Pogajanja z žensko so bila uspešna, tako da so jo že pospremili v notranjost stavbe, potem ko je pogajalcem enako uspelo tudi v primeru njenega moža, ki je prav tako grozil s samomorom.

EU ni zadovoljna z "nadčloveškimi napori"

Vlada je vložila nadčloveške napore, dosegli smo rob gospodarskega in socialnega sistema. Od zdaj naprej mora odgovornost prevzemati Evropa," je dejal grški minister za javni red Christos Papoutsis, navaja BBC.

Evropa pa razmere vidi povsem drugače – šef evrske skupine Jean-Claude Juncker je namreč odpovedal zasedanje finančnih ministrov v Bruslju, saj Grčija še ni izpolnila vseh pogojev za odobritev pomoči. Pravi, da država ni predana izpolnjevanju varčevalnega načrta. O pomoči Grčiji so tako nocoj razpravljali samo na telefonski konferenci, po koncu katere je Juncker za medije zapisal, da bodo "vse potrebne odločitve" znane v ponedeljek.

"Od včeraj je bil storjen bistven napredek," je ocenil Juncker in pojasnil, da so od dveh grških koalicijskih strank dobili trdna zagotovila glede uresničevanja zavez, da je trojka končala analizo vzdržnosti grškega dolga in da so opredeljeni potrebni dodatni prihranki v višini 325 milijonov evrov.

Bruselj miri vse glasnejše glasove

Bankrot ne bi rešil težav Grčije, imel bi "uničujoče posledice" za Grke, še posebej za najbolj ranljive državljane, in negativne posledice za Evropo, vztrajajo v Evropski komisiji v odzivu na vse pogostejše navedbe, da bi bil bankrot Grčije boljša rešitev od nove pomoči državi.

"Naše izjave, da bankrot ni rešitev, temeljijo na temeljiti gospodarski analizi, a podrobnosti ne moremo deliti z vami," je po poročanju STA v Bruslju dejal tiskovni predstavnik komisarja za denarne in gospodarske zadeve Ollija Rehna, Amadeu Altafaj Tardio.

Tako so se danes v komisiji odzvali tudi na pisanje vplivnega britanskega časnika Financial Times, da razhajanja v evrski skupini ogrožajo drugi program pomoči Grčiji.

Ta v skladu s političnim dogovorom iz oktobra lani predvideva 130 milijard evrov javnih sredstev in prispevek zasebnih upnikov, ki naj bi državi odpisali za okoli 100 milijard evrov dolgov.

Le eden od treh pogojev

Da bi Grčija dobila še drugi program pomoči (130 milijard evrov javnih sredstev in prispevek zasebnih upnikov, ki naj bi državi odpisali za okoli 100 milijard evrov dolgov), bi morala izpolniti tri pogoje, vendar je le enega.

Grški parlament je v nedeljo potrdil nove varčevalne in reformne ukrepe, dogovorjene s trojko mednarodnih posojilodajalcev v okviru priprav drugega programa pomoči.
Dva pogoja – opredelitev za 325 milijonov evrov prihrankov za letos in trdna politična zagotovila grških vladajočih strank, da bodo uresničevale zaveze – pa še nista izpolnjena.

 

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 0

Napišite prvi komentar!

Pri tem članku še ni komentarjev. Začnite debato!

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.