Romanje, ki se začenja na zahodu Savdske Arabije, bo potekalo pod budnim očesom kakih 20.000 zdravstvenih delavcev in več kot 100.000 pripadnikov varnostnih sil.

Grozljiva nova gripa in nevarni stampedo
Iz Savdske Arabije so v soboto poročali o štirih smrtnih žrtvah nove gripe, kar je nekoliko prestrašilo vernike, ki so se doslej izogibali upoštevanju preventivnih ukrepov pred širjenjem virusa A H1N1. Savdske oblasti so se sicer bale, da bo nova gripa že pred hadžem terjala mnogo več mrtvih, tako da je bilo odkritje skupaj 20 okuženih zanje tudi neke vrste olajšanje.

Muslimanski verniki se sicer že od oktobra z letali, avtobusi in ladjami zgrinjajo v Savdsko Arabijo. Množice vernikov pa savdskih oblasti ne skrbijo le zaradi virusa nove gripe, temveč tudi zaradi nevarnosti smrtonosnih stampedov. Leta 2006 je v stampedu umrlo 364 ljudi.

Savdske oblasti so pozvale vlade po svetu, naj romanje omejijo na starejše od 18 in mlajše od 65 let.

Napeto med Savdsko Arabijo in Iranom
Iranski vrhovni vodja Ajatola Ali Hamenej in predsednik Mahmud Ahmadinedžad sta minuli mesec na Rijad naslovila očitke, da naj bi savdske oblasti grdo ravnale z okoli 65.000 večinoma šiitskimi romarji iz Irana. Savdsko politično in versko vodstvo sta te očitke zanikala in obenem posvarila Teheran, naj hadža ne zlorablja v politične namene. Leta 1987 je sicer v nemirih, v katere so bili vpleteni iranski romarji, umrlo več kot 400 ljudi.

30-letnica krvavega napada
Letošnje romanje bo potekalo tudi ob 30. obletnici enega najhujših napadov v savdski zgodovini. 20. novembra 1979 je skupina muslimanskih skrajnežev zajela veliko mošejo v Meki, savdski vojski pa je ob pomoči pripadnikov francoskih posebnih enot šele po skoraj dveh tednih uspelo vdreti v svetišče in v ostrih spopadih, v katerih je umrlo več sto ljudi, poraziti skupino.

Romanje v Meko je eden od petih stebrov muslimanske vere. Koran predpisuje, da mora vsak musliman, ki je fizično sposoben in si lahko privošči potovanje, vsaj enkrat v življenju opraviti romanje v Meko, rojstni kraj preroka Mohameda. Hadž v simboličnem smislu predstavlja tudi sodni dan, na katerega se bo moral vsak musliman v skladu z islamskim naukom pred Alahom zagovarjati za svoja dejanja.