Matjaž Hanžek je leta 2004 poudaril tri tematike s področja zagotavljanja človekovih pravic, kjer ima po njegovem Slovenija največ težav:

• Dolgotrajno vprašanje izbrisanih, ki se tiče bivših državljanov Jugoslavije.
• Iskanje izgovorov pred sprejetjem pravnega akta, ki bi uredil možnosti posvojitev otrok tudi za istospolno usmerjene.
• Socialni in politični status Romov.

Izrazil je tudi zaskrbljenost zaradi izjav takratne nove oblasti – omenil je člana stranke SDS Franceta Cukjatija, ki se je zavzemal za to, da samske ženske ne bi dobile pravice do umetne oploditve. Šef SDS-a in takratni premier Janez Janša je podprl referendum glede vprašanja izbrisanih. S tem je ravnal v nasprotju z odločitvijo ustavnega sodišča, je dejal Hanžek. Član stranke SNS Sašo Peče (kasneje Lipa) je ombudsmanu dal misliti z izjavo, da nikoli ne bi šel na kavo z gejem ali temnopolto osebo; ob omembi Zmaga Jelinčiča (SNS) pa je Hanžek povzel njegovo izjavo, s katero je Slovencem dejal, da bi se morali pred Romi varovati s strelnim orožjem.

Zaključil je v bolj pozitivnem tonu. Na koncu se je namreč nasmehnil in dejal, da se Slovenija na teh področjih še vedno v primerjavi z drugimi državami dobro drži. Ameriški diplomat pa je sklenil, da Hanžek odkrito goji preferenco do levosredinskih političnih strank, a da so njegovi pomisleki upravičeni.