Sodniki menijo, da je bila odločitev za otroka, ki sta ga spočela s pomočjo umetne oploditve v tujini, egoistična.

Da jima bodo deklico vzeli, so utemeljili s tem, da enostavno nista mislila nanjo. Ta bo morala že zgodaj skrbeti za ostarela starša, brez njiju pa bo ostala veliko prej kot njeni sovrstniki.

Težave od začetka

Socialne službe so se z družino začele ukvarjati praktično že ob rojstvu deklice. Ko je bila stara mesec dni, so jih sosedje obvestili, da jo je oče za 45 minut pustil samo v avtomobilu. Socialna služba jo je dodelila rejniški družini, proti staršema pa sprožila sodni postopek zaradi zanemarjanja otroka.

Sad ljubezni

Starša, Luigi de Ambrosis in žena Gabriell, trdita, da odločitev sodišča kaznuje predvsem deklico. Pravita, da je sad njune ljubezni, in sta že napovedala pritožbo.
Za spočetje otroka sta se trudila vse od poroke leta 1990. Dolgo časa jima ni uspelo niti po naravni poti niti s pomočjo umetne oploditve. Dvakrat so zavrnili tudi njuno vlogo za posvojitev.