Nekateri hrvšaki mediji povzemajo izjave dr. Milana Brgleza, predstojnika katedre za mednarodne odnose na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, ki jih je glede hrvaško-slovenskih zapletov glede Piranskega zaliva podal za časopis Večer. Pri tem poudarjajo njegovo izjavo, da cel Piranski zaliv ne more biti slovenski. Tako naj bi bile trditve in argumenti bivšega in sedanjega premierja slovenske vlade, Janeza Janše in Boruta Pahorja, s katerimi sta hotela opravičiti slovenske zahteve glede Piranskega zaliva, relativne, poudarjajo hrvaški mediji.

Brglez je v omenjenem intervjuju namreč izjavil, da je nemogoče, da bi akvatorij Piranskega zaliva lahko bil v celoti slovenski, če ni slovensko tudi ozemlje okoli zaliva. Po njegovih besedah je 25. junij 1991 pomemben datum za kopensko mejo, ne pa za morsko, saj je bila tam meja fiktivna. " V takem obsegu je ni nihče priznaval. Če bi jo - recimo, ko Slovenija trdi, da ima nadzor nad celotnim Piranskim zalivom - to lahko privede do nekega neobičajnega rezultata. Če s hrvaškega kopnega stopiš v vodo, si potemtakem v Sloveniji", pove Brglez v Večeru.

Po mnenju Brzgleza je bilo napačno, da je z brionskim dogovorom o vrnitvi na stanje 25. 6. 1991 tudi Slovenija odstopila od dogovora ali pogodbe med Drnovškom in Račanom. "Vrnitev na stanje 25. 6. 1991 je izjava dveh vlad, kar samo po sebi še ni dokaz, da gre za mednarodno pogodbo. To je pomembno, čeprav ima tudi ta izjava lahko status mednarodne pogodbe, če bi jo druga stran priznala kot tako." Sicer pa meni, da mora izhod iz zapleta ohraniti čast obeh držav. " Morda lahko popustiš pri čem, da vsaj nekaj dobiš. Ampak dobiti morata obe strani. Če gre za to, da pred tretjega ne smeš prinesti svojih dokumentov, prej pa je bila zahteva samo to, da jih izločiš iz dokumentacije predpristopnih pogajanj, je možen manever - če ga že moram videti - da se ta tretji sploh ne omenja."