Zakon o ratifikaciji je hrvaška vlada že poslala v sabor, ki bo po pričakovanjih premierke Jadranke Kosor o zakonu glasoval prihodnji teden.

"Na ta način lahko Hrvaška pove, da je svoje delo opravila pravočasno," pravi Kosorjeva. Ob tem je spomnila tudi, da je kot dopolnilo arbitražnem sporazumu podpisala hrvaško enostransko izjavo o tem, da Hrvaška ne bo sprejela, da sporazum prejudicira slovenski teritorialni stik z odprtim morjem.

Podpora opozicije
Sabor bo glasoval z dvotrrtjinsko večino, ki pa je kot kaže zagotovljena.

''SDP je stranka, ki se od prvega dne, brez izjeme, bori za hrvaško v Evropi, ki sanja evropske sanje in hodi po evropski poti. S te strani je naša vest čista in naša odgovornost velika. Svoji državi se ne bomo izneverili,'' je na vprašanje, ali bo SDP podprla ratifikacijo arbitražnega sporazuma odgovoril vodja hrvaške opozicije Zoran Milanović.

Skrbela jih je le sestava sodišča
Vodja največje hrvaške opozicijske stranke SDP Milanović se je mudil v Bruslju, kjer se je sestal s predsednikom Evropske komisije Josejem Manuelom Barrosom. Pogovarjala sta se o sestavi arbitražnega sodišča. Milanović je poudaril, da je bila ravno neznana sestava arbitražnega sodišča njihov največji pomislek.

Barroso, ki pripravlja seznam arbitrov, je poudaril, da bo vztrajal pri tem, da so to najboljši in neodvisni pravni strokovnjaki, je po srečanju povedal Milanović.

Določen postopek izbora
Minuli teden podpisani arbitražni sporazum določa, da morata Slovenija in Hrvaška predsednika arbitražnega sodišča in dva arbitra s seznama, ki jo bosta pripravila predsednik Evropske komisije in evropski komisar za širitev, imenovati sporazumno v 15 dneh od veljave sporazuma.

Če jima to ne bo uspelo, bo te tri člane z omenjenega seznama imenoval predsednik Meddržavnega sodišča v Haagu. Po tem bo vsaka država še sama imenovala po enega člana sodišča. Če jima to ne uspe, pa bo ta člana imenoval predsednik arbitražnega sodišča.