Na naslov ministrstva za zdravje in klinike za ginekologijo v Zagrebu redno prihajajo povsem edinstvene razglednice iz Slovenije. Na vsaki izmed njih je napisano, naj se jih izroči izključno v roke ministra Darka Milinovića in dr. Velimirja Šimunića. Kartice pošiljajo hrvaški pari, ki si pomoč pri umetni oploditvi zaradi "diskriminatornega" zakona o medicinski oploditvi poiščejo v Sloveniji.
Razglednice so polne ogorčenega in obenem ironičnega protesta zoper ministrstvo in državo, zaslediti pa je tudi ogromno pritoževanja nad sedanjim zakonom o medicinski oploditvi. Večina jih v dopisnicah navaja, da je zakon slab in škodljiv, saj parom onemogoča tako želenega otroka. Posledično si morajo pomoč poiskati pri tujih strokovnjakih, kjer postopek krepko plačajo.
Virtualna skupnost
Ideja o pošiljanju razglednic je po poročanju Večernjega lista nastala spontano, med pogovorom na forumu o umetni oploditvi. Virtualna skupnost parov s problemi neplodnosti deluje že dalj časa kot podporna skupina omenjenim parom. Po uvedbi restriktivnega zakona so nekateri člani naredili še korak dlje in začeli iniciativo Državljani proti zakonu o medicinski oploditvi.
JelenaPrejšnji mesec smo bili v čakalnici v Mariboru. Z nama sta bila še dva para iz Hrvaške in eden iz Slovenije. Hrvaško atmosfero najbolje opisuje dejstvo, da se je na televizorju v čakalnici predvajal hrvaški program HTV1.
Slovenija je logična izbira
Hrvaška državljanka je v izjavi za Večernji list dejala, da sta s soprogom natančno preučila znanstvene članke na to temo in prišla do ugotovitve, da so tako nevladne organizacije kot tudi svetovni strokovnjaki povsem pobili argumente, ki jih je minister Milinović navajal kot bistvene pri sprejemanju zakona.
"Odločila sva se, da odideva tja, kjer bi bila najmanj izpostavljena nevarnosti zdravljenja, kjer bi najmanj izostajala iz službe in kjer zdravniki spremljajo svetovne trende o omenjenem zdravstvenem področju. Najbolj logična izbira je bila Slovenija," je dodala Jelena, ki spada v skupino ljudi, ki jih hrvaški zakon diskriminira.
Diskriminacija je bila sicer temelj ustavne tožbe, ki je spodkopal podoben italijanski zakon o pomoči pri umetni oploditvi.
Starši lahko posvojijo otroka, ne smejo pa se zdraviti zaradi neplodnosti
Konec julija je hrvaški predsednik Stipe Mesić skupaj z Žensko mrežo vložil predlog za oceno ustavnosti zakona o zunajtelesni oploditvi. Mesić je poudaril, da omenjeni zakon krši ustavna določila o enakopravnosti zakonske in zunajzakonske skupnosti ter da je prizadeta pravica ženske, ki ni v zakonski ali zunajzakonski skupnosti, do otroka, čeprav država ščiti materinstvo tako z ustavo kot z zakoni.
Za hrvaškega predsednika je sporno, da osebe, ki nimajo zakonskega ali zunajzakonskega partnerja, lahko posvojijo otroka, v skladu z novim zakonom pa se ne morejo zdraviti zaradi neplodnosti in na ta način postati starši. Po njegovem mnenju je nesmiselno tudi, da mora zakonska ali zunajzakonska skupnost trajati vsaj tri leta, da lahko posameznika po zakonu začnejo zdraviti zaradi neplodnosti.