Hudobni mož z Balkana

Foto: Žurnal24 Karadžića obtožnica ne bo bremenila poboja Hrvatov v BiH, ker je premalo časa, z Foto: Žurnal24 Karadžić zahteva prekinitev sojenja. Foto: Žurnal24 Foto: Žurnal24 Foto: Žurnal24 Foto: Žurnal24 Foto: Žurnal24 Foto: Žurnal24 Foto: Žurnal24 Foto: Žurnal24 Foto: Žurnal24 Foto: Žurnal24 Foto: Žurnal24
Radovan Karadžić, ki se bo na sojenju v Haagu zastopal sam, se boji "dolgih rok" Richarda Holbrooka, s katerim naj bi leta 1996 sklenil dogovor. Holbrook je to spet zanikal.
Oglej si celoten članek
 

Radovan Karadžič

Po izobrazbi psihiater, je bil kot predsednik samooklicane Republike srbske in vrhovni poveljnik njene vojske med vojno v BiH med letoma 1992 in 1995, ki je zahtevala najmanj 100.000 življenj in 2,2 milijona razseljenih in beguncev, skupaj s poveljnikom srbskih sil, generalom Ratkom Mladićem, ki je še na begu, kreator vseh vojaških operacij bosanskih Srbov.

V konvoju treh srebrnih vozil so na sodišče pripeljali haaškega obtoženca Radovana Karadžića . "Imam nevidnega svetovalca, a sem se odločil, da se zastopam sam," se je o tem, kdo ga bo zastopal na sojenju, izrekel Karadžić. Sodnik mu je začel brati obtožnico, ki ga bremeni za genocid, zločine proti človečnosti in vojne zločine proti nesrbskemu prebivalstvu med vojno v BiH.

Preden se je Karadžić izrekel o krivdi, ga je sodnik vprašal po njegovem polnem imenu, datumu in kraju rojstva. Zanimalo ga je tudi, kje je bival in če so vsi njegovi sorodniki ter tisti, za katere sam želi, obveščeni o tem, kje se nahaja. "Mislim, da ni nikogar, ki ne bi vedel, kje sem," je na slednje vprašanje odgovoril Karadžić.

Potrebuje več časa
Karadžić je sodišče zaprosil za več časa, v katerem bo preučil obtožnico, šele nato se bo izrekel o krivdi. Želel je pridobiti tudi popravljeno obtožnico, za katero je predstavnik tožilstva dejal, da jo še pripravljajo.


Karadžić si bo vzel čas za preučitev obtožnice. © Reuters

 
Karadžić bo drugič stopil pred sodnika 29. avgusta 2008 ob 14.15. Takrat se bo moral izreči o sedanji obtožnici. Če se ne bo izrekel o krivdi, bo sodišče to razumelo, kot da se je izrekel za nedolžnega. V primeru, da tožilstvo sestavi novo obtožnico, jo mora potrditi še sodišče, Karadžić pa se bo lahko izrekel tudi o njih.

Branil se bo sam
"Mislil sem, da je bilo razumljeno, da se bom zagovarjal sam skozi celoten proces,"
je sodniku dejal Karadžić. Opozoril je tudi na nepravilnosti v postopku. Želel je predvsem opozoriti na napačne podatke o datumu njegovega prijetja.

Kako dolga je Holbrookova roka?
Karadžić je želel pred sodiščem spregovoriti o razlogih, zakaj šele po 13 letih stoji pred haaškim sodiščem. Omenil je dogovor z bivšim posrednikom za Balkan Richardom Holbrookom iz leta 1996. O tem je Karadžić spregovoril že  v pogovoru s srbskim državnim tožilcem. S Holbrookom naj bi se dogovoril, da ga ne bodo izročili haaškemu sodišču, če se bo umaknil iz političnega in javnega življenja.

Obstoj dogovora med Karadžićem in Holbrookom je potrdil tudi nekdanji zunanji minister Republike srbske Aleksa Buha , ki je bil sicer tesen sodelavec medvojnega predsednika Republike srbske. "Sodeloval sem pri tem dogajanju s Holbrookom. Dogovor je bil dosežen junija 1996. To mi je osebno potrdil tudi Holbrook, ki je mahal s tem dokumentom," je dejal Buha. Po njegovih besedah je bil podoben dogovor leto dni kasneje dosežen tudi z nekdanjo ameriško državno sekretarko Madeleine Albright .

 
 

Hitrost je pomembna v obračunu med strelci, ne pa v sodni dvorani.

Radovan Karadžić, o pozivu vodje tožilcev Serga Brammertza po učinkovitem sojenju

 
Razlog za njegovo dolgoletno skrivanje naj bi tičal prav tu. Karadžić se je bal za svoje življenje, za katerega še vedno trepeta. Boji se, da Holbrooke želi njegovo smrt, ne ve pa, "ali je njegova roka dovolj dolga“ , da ga doseže. Sodnik Orie ga je pozval, naj o teh skrbeh ali morebitnih nepravilnostih, s katerimi želi seznaniti sodišče, v pisni obliki obvesti sodišče ter podkrepi z dejstvi. Pojasniti bo moral tudi, kako naj bi to vplivalo na samo sojenje.

Najslabši med hudobnimi
Na Karadžićeve besede o dogovoru se je po današnjem zaslišanju vnovič odzval tudi Richard Holbrooke. Obstoj dogovora, ki bi Karadžiću zagotovil, da ne bo izročen Haagu, je zanikal. "Izpogajal sem zelo nepopustljiv dogovor. Moral je takoj odstopiti tako s položaja predsednika Republike srbske kot tudi stranke. In to je storil," je za ameriški CNN dejal Holbrooke.

 
 

Ne jaz ne Madeleine Albright nisva naredila česa takšnega. To je popolna izmišljotina. To ne bi bilo samo nemoralno, ampak tudi nezakonito.

Richard Holbrooke

 
Holbrooke je Karadžića označil za najslabšega med hudobnimi možmi na Balkanu. Povedal je, da ga je septembra 1995 opozoril, da bodo Natova letala okrepila obstreljevanje srbskih položajev, če ne bodo nehali oblegati Sarajeva. Karadžić naj bi na ustavitev obleganja pristal šele, ko je Holbrook dejal, da govori v imenu takratnega predsednika Clintona in da bodo okrepili napade.

Možna gladovna stavka
Njegov odvetnik Svetozar Vujačić je že napovedal, da bi Karadžić lahko začel gladovno stavko, če mu sodišče ne bo dovolilo, da se brani sam. Vujačić naj bi bil sicer v skupini pravnikov, ki bodo svetovali Karadžiću.


Holbrook je dogovor s Karadžićem odločno zanikal.  © AFP

 

Sojenje čez nekaj mesecev
Kdaj se bo začelo sojenje, v Haagu še niso mogli napovedati, so pa zatrdili, da čimprej in da želijo zagotoviti hitro in učinkovito sojenje. Glavni haaški tožilec Serge Brammertz je ob tem dejal, da obtožnico iz leta 2000 tožilstvo znova preučuje, saj jo želi uskladiti s pravno prakso sodišča v zadnjih osmih letih. Do začetka sojenja bi sicer lahko minilo več mesecev zaradi vseh potrebnih priprav. Sojenje pokojnemu srbskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću se je na primer začelo deset mesecev po izročitvi haaškemu sodišču.

Zločini strnjeni v 11 točkah
V obtožnici v 11 točkah je po individualni in poveljniški odgovornosti obtožen za sodelovanje v genocidu in za genocid v Srebrenici julija leta 1995, kjer so srbske sile po zavzetju te muslimanske enklave ubile več kot 8000 Bošnjakov. Obtožen je tudi za zajetje tamkajšnjih modrih čelad in vojaških opazovalcev za talce. Odgovarjati bo moral tudi za srbsko obleganje Sarajeva, ki je v več kot treh letih zahtevalo 10.000 življenj, kot tudi za tisoče civilistov, ki so bili zaprti v zloglasnih srbskih taboriščih na območju Prijedora. 
Obišči žurnal24.si

Komentarjev 1

Napišite prvi komentar!

Pri tem članku še ni komentarjev. Začnite debato!

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.