Martin Luther King je zagovarjal nenasilen odpor proti brutalnosti ameriške policije in belopoltih na jugu ZDA, ki temnopoltih niso bili pripravljeni prostovoljno sprejeti za sebi enakovredna človeška bitja. Njegova vizija, ki jo je leta 1963 izrazil v svojem slavnem govoru Imam sanje (I have a dream) v Washingtonu, pa lahko letos pride močno do izraza, saj ima sin belopolte matere in temnopoltega očeta, senator iz Illinoisa Barack Obama , priložnost za zmago na predsedniških volitvah.

Državljanska nepokorščina
Martin Luther King mlajši je vodil številne akcije državljanske nepokorščine, zaradi katerih so ga zapirali, FBI pa je imel nad njim poseben nadzor. Leta 1961 je takratni pravosodni minister ZDA Robert Kennedy direktorju FBI J. Edgarju Hooverju podpisal ukaz za nadzor nad Kingom mlajšim, ki da je bil nevaren za uveljavljeni družbeni sistem ZDA z izgovorom, da ga sumijo naklonjenosti komunizmu. FBI mu je prisluškoval in ga spremljal, vendar ni mogel odkriti nobene komunistične nevarnosti, kar pa nadzora ni prekinilo.

Coretta Scott King vodi marš po Memphisu 9. aprila 1968, pet dni po smrti njenega moža Martina Luthra Kinga. © AFP

Teorija zarote
Z varnostnega vidika je bil nadzor precej klavrn, saj ni preprečil atentata, o katerem še vedno kroži kopica teorij zarote. Atentator James Earl Ray je po atentatu pobegnil, ujeli pa so ga šele dva meseca pozneje na londonskem letališču Heathrow s ponarejenim kanadskim potnim listom. Umor je sprva priznal in tako namesto smrtne kazni dobil 99 let zapora, pozneje pa je trdil, da je nedolžen in začel govoriti o zaroti. Velik del temnopoltih Američanov ostaja prepričanih, da je Kinga mlajšega pokončala ameriška vlada, tako kot pred njim predsednika Johna F. Kennedyja .

Bo Obama uresničil sanje?
Rasne napetosti v ZDA še zdaleč niso odpravljene, Obama pa je bil edini predsedniški kandidat, ki je že na začetku kandidature dobil varstvo tajne službe. Del temnopoltih Američanov na začetku ni želel voliti zanj, saj so bili prepričani, da mu temne bele sile ne bodo dovolile zmage.

Ob obletnici smrti velikega borca za človekove pravice v ZDA potekajo številne spominske slovesnosti. Med drugim na prizorišču umora, kjer danes stoji muzej državljanskih pravic, v Kingovi Ebenezerjevi baptistični cerkvi v Atlanti in drugod po ZDA. Predsedniški kandidati so za ta čas delno prekinili kampanjo in se poklonili spominu na umrlega.