Visoka inflacija bo v svetovnem gospodarstvu vztrajala še globoko v prihodnje leto, ocenjujejo številni ekonomisti, ki so sodelovali v raziskavi agencije Reuters. Več kot 500 ekonomistov, ki jih je omenjen medij ta mesec anketiral po vsem svetu, je zvišalo napovedi inflacije za leto 2027 za 31 od 50 zajetih gospodarstev, napovedi gospodarske rasti pa za 23 izmed njih. To kaže, da se bodo skrbi glede inflacije širile in vplivale tudi na gospodarstva, v katerih so cenovni pritiski običajno nizki.

Ekonomiste vse bolj skrbi, da se bodo cenovni pritiski zaradi konflikta na Bližnjem vzhodu razširili tudi zunaj energetike in se trajno zasidrali v gospodarstvu. "Spet me vse bolj skrbi inflacija," je dejala Janet Henry, glavna ekonomistka pri banki HSBC. "Dlje ko trajajo in se zaostrujejo razmere na Bližnjem vzhodu ter bolj ko se širijo cenovni pritiski, večja je verjetnost, da bomo priča ne le višji, temveč tudi bolj dolgotrajni inflaciji," je povedala.

Svet Putin je Evropi poslal sporočilo: "Bodite previdni, kdor drugemu jamo koplje ..."

Višje napovedi inflacije tudi za evrsko območje

V zadnjih treh četrtletnih anketah so se mediane napovedi inflacije za leto 2027 skupaj zvišale za 0,7 odstotne točke v Veliki Britaniji, za 0,5 odstotne točke v evrskem območju in za zdaj za 0,2 odstotne točke v Združenih državah Amerike. V Indiji so se napovedi zvišale za 0,4 odstotne točke, v Braziliji pa za 0,5 odstotne točke.

Od ZDA do Brazilije: Draginja zaznamuje tudi volitve

Vpliv rasti cen na proračune gospodinjstev je postal osrednja tema številnih političnih kampanj po vsem svetu. Javnomnenjske raziskave kažejo, da so volivci pred vmesnimi volitvami v Združenih državah Amerike (3. novembra) močno zaskrbljeni zaradi teh vprašanj. Tudi predsedniške volitve v Braziliji, na katerih si je sedanji predsednik Luiz Inácio Lula da Silva zagotovil svoj četrti (a ne zaporedni) mandat, so v veliki meri potekale v znamenju razprav o življenjskih stroških.

Nafta od začetka vojne dražja za več kot 60 odstotkov, rešuje nas umetna inteligenca

Življenjske stroške močno zvišujejo visoke cene energije. Cena surove nafte od 7. oktobra vztraja nad 100 dolarji (89,69 evri) za sod, prejšnji teden pa je presegla 117 dolarjev (104,93 evrov) in dosegla najvišjo raven v zadnjih šestih mesecih. Od začetka vojne med Združenimi državami Amerike in Izraelom na eni strani ter Iranom na drugi, ki traja že skoraj osem mesecev, se je zvišala za več kot 60 odstotkov. Tudi analitiki, ki niso pričakovali hitrega konca vojne, so zdaj vse bolj zaskrbljeni.

Tudi Seth Carpenter, glavni ekonomist za svetovno gospodarstvo pri banki Morgan Stanley, glavno težavo vidi v podražitvah energije. "Slika inflacije postaja vse bolj zapletena, saj se začenjajo kazati znaki, da se podražitve energije prelivajo tudi v kazalnike jedrne inflacije," je opozoril. S tem je pojasnil, da se dražja energija začenja poznati tudi pri cenah drugih izdelkov in storitev. Če mora podjetje za elektriko ali prevoz plačati več, lahko dodatne stroške prenese na kupce z zvišanjem prodajnih cen. Podražitve se tako širijo tudi zunaj energetike.

"Višje cene energije še naprej vplivajo na svetovno gospodarstvo, vendar gospodarska dejavnost ostaja razmeroma odporna ," je pojasnil, da gospodarstvo kljub dražji energiji še naprej razmeroma dobro deluje. Rast med drugim podpirajo velika vlaganja v umetno inteligenco, ki so od lanskega leta na svetovni ravni presegla bilijon dolarjev (približno 897 milijard evrov). Dodal je, da je gospodarska dejavnost v več delih sveta močnejša od pričakovanj. Pri naložbah v umetno inteligenco sicer prednjačijo Združene države Amerike. Ameriškemu gospodarstvu ekonomisti letos napovedujejo 2,3-odstotno rast, za leto 2027 pa 2,1-odstotno. 

dezurni@styria-media.si