Kdaj je jedrska bomba res jedrska bomba? Je že res, da vojaški strokovnjaki, politiki in analitiki tajnih služb ne najdejo skupnega jezika o tem, kdaj neka država, kot je Iran, doseže točko, s katere ni vrnitve, točko, od katere naprej je ni več možno ustaviti. Toda v nečem se prej navedeni akterji le strinjajo: sposobnost proizvesti atomsko eksplozijo je eno, zmožnost praktične uporabe atomskega orožja pa nekaj povsem drugega.
Kar se tiče Irana, ima ta država boljše možnosti v zvezi z jedrsko eksplozijo kot pa v zvezi z uporabo atomskega orožja. Vsaj tako menijo analitiki izraelske tajne službe Mosad in istovrstne nemške službe BND. Po njihovih predvidevanjih bo lahko Iran v roku enega leta izvedel jedrsko eksplozijo, kar je denimo že uspelo Severni Koreji, še eni državi z nepreglednim jedrskim programom.
"Iranu je uspelo razrešiti vse probleme na področju konstruiranja in zagona centrifug za bogatenje urana, poleg tega pa že lahko proizvaja šibko obogateni uran in je vsaj terotično sposoben za proizvodnjo visoko obogatenega urana," je za Spiegel dejal izraelski analitik Ronen Bergman.
"Če bo država nadaljevala z dosedanjim tempom, bi lahko že sredi leta 2010 imela dovolj visoko obogatenega urana za testno jedrsko bombo," meni Bergman, znan kot avtor knjige z naslovom Tajna vojna z Iranom.
Tudi analitiki BND, ki precej informacij dobijo ravno od Mosada, izhajajo iz podobnih predpostavk. V kontekstu ugodnih okoliščin bi lahko bil Iran že v nekaj letih sposoben za laboratorijsko proizvodnjo uranove bombe. Toda tudi na tej točki bo perzijska država od prave, v praksi uporabne jedrske še zelo oddaljena.
Sindbad Irance vrtel okoli prsta
BND je precej informacij o iranskih oborožitvenih programih pridobil od agenta s tajnim
imenom Sindbad. Ta z iranskim in kanadskim potnim listom opremljeni agent se je iranskim organom
več kot desetletje izdajal za trgovca z orožjem. V tem obdobju je imel dostop do mnogih visokih
iranskih organov, zbiral informacije (dokumente, fotografije in načrte) in jih posredoval v
Nemčijo.
Jedrske konice in rakete šahab
Na podlagi Sindbadovih informacij BND zelo dobro ve, kakšne težave imajo iranski mule s tem,
da bi jedrske konice spravili na takšno velikost, ki bi bila ustrezna za iranske nosilne
rakete šahab. Atomsko orožje namreč dobi strateški pomen šele takrat, ko ga je možno poslati
do ustrezne tarče. Po zadnjih informacijah Iran omenjenega problema še ni razbil, ni pa znano, do
katere mere ga je načel.
Usodno leto 2014
Na Sindbada BND ne more več računati, saj so ga Iranci lani ujeli pri uvozu prepovedanega
blaga v Iran, ga oktobra aretirali, obsodili in izgnali v Kanado. Izraelski analitik Bergman meni,
da bi lahko Iran oreh z raketo šahab strl že leta 2014. Toda to so le predvidevanja strokovnjakov,
medtem pa ključno vprašanje, kdaj bo Iran dosegel točko, s katere ni več vrnitve, s tehničnimi
finesami nima kaj veliko skupnega, saj gre za izključno politično vprašanje, odgovor pa je odvisen
od trenutnih interesov akterjev na mednarodnem političnem prizorišču.