Lizbonska pogodba bo začela veljati šele takrat, ko jo ratificirajo vse države. Irska je edina, ki se je odločila podporo pogodbi preveriti med državljani, in ti so ji na prvem referendumu rekli ne. Danes znova odločajo o pogodbi.

Vsebina Lizbonske pogodbe

Pogodba med drugim prinaša možnost izstopa države članice iz EU, večjo vlogo nacionalnih parlamentov v evropskem zakonodajnem procesu, visokega predstavnika Unije za skupno zunanjo in varnostno politiko, spremembo sestave Evropskega parlamenta, v katerem bo z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe sedelo 750 evropskih poslancev in predsednik.

Tokrat javnomnenjske raziskave kažejo, da bo večina Ircev obkrožila da. Evropska unija je namreč Irski stopila naproti in ji obljubila, da določene stvari, ki motijo Irce, za državo ne bodo obvezne. Legalizacija splava in ogrožanje irske nevtralnosti sta namreč dve glavni stvari, zaradi katerih so Irci na prvem referendumu obkrožili ne.

Poleg popustljivosti Unije je kot kaže Irce prepričala tudi kampanja v podporo Lizbonski pogodbi, ki so jo podprle vse stranke, razen nacionalistične Sinn Fein, veliki podjetniki pa so prispevali precej denarja.

Rezultati referenduma bodo znani v soboto pozno popoldne.

Lizbonsko pogodbo morata sicer poleg Irske ratificirati še Češka in Poljska. Poljski predsednik Lech Kaczynski je napovedal, da bo pogodbo, ki jo je poljski parlament že ratificiral, podpisal, ko jo bodo na referendumu potrdili Irci.

Bolj zapleteno je na Češkem, kjer evroskeptični predsednik Vaclav Klaus pravi, da dokumenta ne bo podpisal, dokler ga ne bodo ratificirale vse članice EU, čakati pa namerava tudi na odločitev ustavnega sodišča glede vprašanja skupine senatorjev, ali je Lizbonska pogodba v skladu s češko ustavo.

Mnogi se celo bojijo, da bo Klaus s podpisom zavlačeval do volitev v Veliki Britaniji prihodnjo pomlad. Tamkajšnji konservativci, ki se jim obeta zmaga, pa so že napovedali, da bodo izvedli referendum o pogodbi, če dotlej ne bo uveljavljena. Britanski parlament je sicer pogodbo že ratificiral.