V Iraku so šiiti in suniti prvič po padcu režima Sadama Huseina leta 2003 ramadan začeli ob istem času. Šiiti so s praznovanjem svetega meseca po ameriški invaziji leta 2003 vsako leto začeli dan kasneje ali dan prej kot suniti.

Za več milijonov muslimanov v Turčiji in na Balkanu, pa tudi v Sloveniji, se je ramadan sicer začel že v petek. Med arabskimi državami je začetek ramadana za petek določila Libija, to pa so storile še šiitske verske oblasti v Libanonu. Libanonski suniti so se medtem začeli postiti danes.

Sveti mesec, ki predstavlja enega petih stebrov islama, se je danes začel tudi v Egiptu, Jordaniji, Savdski Arabiji, Kuvajtu, Združenih arabskih emiratih, Katarju, Bahrajnu, Siriji, Jemnu, Tuniziji, Alžiriji, Sudanu in na palestinskih ozemljih.

Čas notranjega miru in harmonije

Muslimanski sveti mesec je čas, ko se verniki spominjajo razodetja Korana preroku Mohamedu. V času svetega meseca se muslimani od zore do sončnega zahoda postijo, v tem času pa se odrekajo tudi kajenju in spolnim odnosom. Cel mesec preveva neka svetost, ki je ne smejo oskruniti z grdimi besedami ali mislimi.  Ramadan je za vse muslimane čas, ko se zgladijo stari spori in se pozabi na zamere.

Drugi steber - romanje v Meko
Ob ramadanu se v savdsko Meko, ki je prvo sveto mesto islama, vsako leto zgrne več sto tisoč vernikov. Množice romarjev pričakujejo tudi letos, čeprav naj bi bilo njihovo število zaradi pojava nove gripe nekoliko manjše. Nekatere države so za romanje uvedle tudi omejitve.

Zaradi gripe prepovedano romanje
Iran je tako v času ramadana prepovedal vsakršno potovanje v Savdsko Arabijo, Egipt pa je romanje prepovedal za starejše od 65 in mlajše od 25 let. Več vlad in Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) so vernike opozorile pred tveganjem za okužbo z virusom A H1N1 na krajih, kjer se zbirajo množice ljudi.