Islandski volivci se na referendumu odločajo o tem, ali naj država nizozemskim in britanskim varčevalcem poplača dolgove propadle banke Icesave ali ne. Večina poplačilu dolgov sicer ni naklonjena. Kot smo že pisali, utegne imeti zavrnitev vladnega predloga o vračilu dolgov za državo številne negativne posledice.

Nizka udeležba
Udeležba na referendumu naj bi bila bistveno nižja kot na parlamentarnih volitvah pred letom dni. V enem od šestih volilnih okrajev je tako do popoldneva glas oddalo le 14 odstotkov volilnih upravičencev, lanskoletnih volitev pa se je v istem času udeležilo več kot 20 odstotkov.

Okoli 2000 ljudi protestiralo
V Reykjaviku pa se je na protestih proti t.i. zakonu o banki Icesave pred parlamentom zbralo okoli 2000 ljudi. Podoben protest so pripravili tudi pred islandskim veleposlaništvom v Oslu.

Spomnimo, islandski parlament je avgusta lani sprejel vladni predlog o poplačilu 3,8 milijarde evrov dolgov okoli 340.000 nizozemskim in britanskim varčevalcem propadle islandske banke Icesave. Islandski predsednik Olafur Ragnar Gimsson zakona ni želel podpisati in se je odločil zadnjo besedo prepustiti državljanom na referendumu.