Za predlog socialdemokratske premierke Johanne Sigurdardottir je v četrtek po šestdnevni maratonski debati v althingu glasovalo 33 od 63 poslancev. Izid glasovanja je za vladajoče Socialdemokratsko zavezništvo, edino islandsko stranko, ki se iskreno zavzema za pridružitev EU, velika zmaga, saj skoraj do zadnjega ni bilo jasno, kako se bodo opredelili njegovi bolj ko ne evroskeptični koalicijski partnerji v Levem zelenem gibanju.
Z eno nogo že v EU |
|
Islandija je že članica tako Evropskega gospodarskega prostora kot tudi schengenskega območja brez nadzora na notranjih mejah, kar pomeni, da je že prevzela velik del pravnega reda EU. |
Pridružitev EU je sicer prioritetna naloga trenutne levo usmerjene islandske vlade, ki je vajeti oblasti prevzela januarja letos.
Po navedbah iz krogov blizu EU bi lahko Islandija polnopravna članica EU postala že leta 2011 oziroma 2013.
Vihar krize je jadra obrnil proti Evropi
Ozadje za nenadno navdušenje tradicionalno evroskeptične Islandije za članstvo v EU je v
globalni finančni in gospodarski krizi, ki je otoško državo z okoli 320 tisoč prebivalci zamajala
do temeljev. Če ne bi Mednarodni denarni sklad (IMF) in skandinavske države posredovali s
finančnimi injekcijami, bi Islandija lani doživela finančni bankrot, so prepričani analitiki. Kriza
je namreč razkrila, da imajo islandske banke za 12 milijard slabih terjatev, kar je dvakrat več,
kot znaša letni BDP cele države.
Opazno bolj kot politične stranke so za pridružitev države EU zagreti prebivalci, saj jih po maja opravljeni Gallupovi anketi kar 61,2 odstotka podpira začetek pristopnih pogovorov.
Evroskepticizem Islandcev se napaja predvsem iz bojazni, da bi domači ribiči, ki predstavljajo pomemben steber islandske ekonomije, z vstopom države v EU izgubili precej ribolovnega prostora in druge bonitete.