Na Islandiji so se odprla volišča, na katerih odločajo o vnovičnem začetku pogajanj o pridružitvi EU, potem ko je to vprašanje pred dobrim desetletjem že zaposlovalo državo. Današnji referendum so spodbudile tudi spremenjene geopolitične razmere v svetu. Ankete pred glasovanjem so pokazale, da so Islandci glede tega vprašanja razdeljeni.

Klučno vprašanje je ribolov

Prebivalci vulkanskega otoka v severnem Atlantiku, ki šteje 400.000 ljudi, odgovarjajo na vprašanje o tem, ali bi morala Islandija ponovno odpreti pristopna pogajanja z EU. Vprašanje članstva v EU je Islandijo zaposlovalo že leta 2009, potem ko je finančna kriza opustošila njeno gospodarstvo.

Reykjavik je vložil prošnjo za članstvo, po več letih pogajanj pa je nato leta 2013 nova evroskeptična vlada sprva ustavila pogajanja, leta 2015 pa EU obvestila, da niso več država kandidatka. Ob vnovični zamenjavi vlade leta 2024 se je referendum o obuditvi pogajanj znašel med političnimi obljubami. Nova levosredinska vladna koalicija se je za njegovo izvedbo odločila na pobudo Liberalne reformne stranke, ki je med koalicijskimi partnericami najbolj naklonjena EU.

Javnomnenjske raziskave pred referendumom so razkrile, da so Islandci glede vprašanja zbliževanja z EU močno razdeljeni. Medtem ko nekatere ankete kažejo nekaj odstotnih točk prednosti za podpornike obnove pogajanj z Brusljem, druge napovedujejo skorajda izenačen izid. Anketa, objavljena v petek, je pokazala, da namerava za glasovati 50,4 odstotka volivcev, kar pomeni, da izida ni mogoče napovedati. "Kampanja je omogočila obnovitev razprave o EU, o mestu Islandije v svetu ter širše o našem geostrateškem položaju," je ob oddaji glasu danes dejala socialdemokratska premierka Kristrun Frostadottir.

Volišča se bodo zaprla ob 22. uri po lokalnem času oziroma opolnoči po srednjeevropskem. Vzporednega glasovanja ne bo, tako da bodo izidi znani v nedeljo. Če bo večina volivcev za obnovitev pogajanj, bodo morali Islandci na volišča še enkrat, in sicer na referendum o vstopu v unijo.

Ključno vprašanje je ribolov, ki je temelj otoškega gospodarstva in nad katerim želi Reykjavik ohraniti nadzor. Ribiška politika je v EU v pristojnosti Bruslja, a so tam pred referendumom izrazili pripravljenost na iskanje "kreativnih rešitev" za Islandijo.